VSL sklep I Cp 2851/2013

Pritožba se zavrže.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnika za podaljšanje roka za založitev predujma za sodnega izvedenca, zavrnilo.

Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je v tej zadevi že založil predujem za izvedenca v višini 800,00 EUR in ni prav, da dodatno založi še predujem v višini 500,00 EUR. V konkretnem primeru ne gre za dodatno izdelavo izvedenskega mnenja, ki bi odgovarjalo na dodatna strokovna vprašanja, pač pa zgolj za to, da izvedenec kmetijske stroke poda celovite odgovore na zastavljena strokovna vprašanja.

Toženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni dovoljena.

Sklep, s katerim sodišče predlog stranke za podaljšanje roka za založitev predujma za sodnega izvedenca zavrne, je sklep procesnega vodstva in zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje ni pritožbe. Za sklepe procesnega vodstva je značilno, da se z njimi odreja vodenje postopka in taki sklepi ne postanejo samostojno materialno pravnomočni. Sodišče nanje ni vezano in jih lahko spremeni. Zaradi takih značilnosti se tovrstni sklepi ne morejo izpodbijati s pritožbo (tretji odstavek 270. člena ZPP).

Tožnikova pritožba je torej nedovoljena (pri čemer ni pomembno dejstvo, da je bila stranka o pravici do pritožbe napačno poučena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, saj takšen pravni pouk stranki ne more podeliti pravice do pritožbe, če ji te pravice ne daje zakon), zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

Pravdni stranki stroškov za pritožbo oziroma odgovor na pritožbo nista priglasili, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.