VSL sklep II Cp 3925/2008

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.

Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo dedinja A. Z. iz vseh zakonskih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi zapuščinsko obravnavo. Navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločitev, da se zapuščinska obravnava na podlagi 203. člena ZD ne opravi. Na zapuščinski obravnavi je seznanila sodišče, da je pokojna mati svoje nepremično premoženje z darilno pogodbo in dodatkom k tej darilni pogodbi prenesla na sina B. T., zato ob svoji smrti ni bila lastnica nobene nepremičnine. Pred sodiščem je zahtevala nujni dedni delež. Sodišče bi jo kot prava neuko stranko moralo poučiti, da lahko svoj nujni dedni delež uveljavlja tako, da se oceni vrednost darila B. T., ta pa ji potem izplača nujni dedni delež. B.T. darila ni zanikal. Glede na navedeno bi moralo sodišče opraviti zapuščinsko obravnavo, uporabiti določbe o vračanju in vračunavanju daril v dedni delež in oceniti vrednost darila. Če je pokojnik že za časa svojega življenja razpolagal z svojim nepremičnim premoženjem in ga zato ob smrti nima več, dedič pa zahteva nujni delež, mora sodišče glede na določbe ZD o vračanju in vračunavanju daril opraviti zapuščinsko obravnavo. Sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bo morala svoje zahtevke v zvezi z uveljavitvijo nujnega deleža uveljavljati v posebnem pravdnem postopku.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 203. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15-645/76, ZD) določa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če pokojnik ni zapustil premoženja. V konkretnem primeru pokojnica ob smrti ni imela zapuščine. Temu pritožnica niti ne oporeka, saj izrecno navaja, da pokojnica ob svoji smrti ni bila lastnica nobene nepremičnine, ker jo je že prej podarila svojemu sinu. V skladu z 203. členom ZD je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Pritožnica neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje zapuščinsko obravnavo moralo opraviti, ker je uveljavljala nujni delež. Pravica do nujnega deleža kot dedna pravica se uveljavlja v zapuščinskem postopku, če je zapuščinska obravnava bila opravljena (in je torej pokojnica ob smrti zapustila premoženje). Če zapuščinske obravnave ni bilo bodisi zato, ker so bile v zapuščini samo premičnine, dediči pa niso zahtevali obravnave, ali pa zato, ker zapuščine sploh ni bilo, ker jo je zapustnik razdal za življenja, pa lahko nujni dedič v samostojni pravdi zahteva vrnitev daril v zapuščino, zato da bi dobil nujni delež.

Ker je izpodbijani sklep pravilen, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o dedovanju, Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 163. členom ZD).