VSM sodba I Cp 1140/2012
ECLI:SI:VSMB:2012:I.CP.1140.2012Področje: družinsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–13▾
Jedro povzetek sodišča
Za ugotovitev vrednosti vezilnega stroja je sodišče prve stopnje postavilo ustreznega izvedenca. Njegovemu mnenju je toženec sicer res nasprotoval, vendar pa ni niti predlagal njegovega zaslišanja niti ni predlagal postavitve drugega izvedenca, čeprav je bilo v tej smeri tako trditveno kot tudi dokazno breme na njegovi strani (212. člen ZPP).
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu po tožbi in zavrnilnem delu po nasprotni tožbi potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod II odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 4.658,85 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, za znesek 7.870,78 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod III je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki po nasprotni tožbi plačati 2.088,91 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku, za znesek 13.487,80 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod IV je odločilo o stroških postopka.
2Takšno sodbo v obsodilnem delu po tožbi in zavrnilnem delu po nasprotni tožbi izpodbija tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe.
3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4Pritožba ni utemeljena.
5Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:
6Neutemeljena so pritožbena izvajanja, ki merijo na to, da način, na katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo vrednost skupnega premoženja, ni pravilen. Za ugotovitev vrednosti vezilnega stroja je sodišče prve stopnje postavilo ustreznega izvedenca. Njegovemu mnenju je toženec sicer res nasprotoval, vendar pa ni niti predlagal njegovega zaslišanja niti ni predlagal postavitve drugega izvedenca, čeprav je bilo v tej smeri tako trditveno kot tudi dokazno breme na njegovi strani (212. člen ZPP). Dokaz z računom za vezilni stroj je tožnica predlagala kot dokaz že v tožbi. Res je sicer, da ga ni izročila sodišču, ampak izvedencu ob priliki izdelave izvedenskega mnenja, vendar je ta račun priloga k mnenju in tako načelo kontradiktornosti ni kršeno, ker je toženec izvedensko mnenje prejel in se o njem tudi izjasnil.
7Vrednost programa za vezenje, TV sprejemnika in industrijskega stroja je sodišče prve stopnje res ugotavljalo na podlagi navedb tožnice, toženec pa je tej vrednosti sicer pavšalno nasprotoval, ni pa niti povedal, koliko po njegovem znaša vrednost in se je zato sodišče prve stopnje pravilno oprlo na vrednost, ki jo je postavila tožnica.
8Kredit, vzet za nakup hladilnika, vsekakor pomeni kredit za nakup stvari, ki predstavlja skupno premoženje pravdnih strank. Gre torej za dolg, ki je nastal zaradi nakupa stvari, ki sodi v skupno premoženje, torej za skupen dolg.
9Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo zahtevek iz nasprotne tožbe, ki se nanaša na dolgove toženca kot samostojnega podjetnika in ki so nastali pred letom 2006, ko je ta s.p. prevzela tožnica.
10Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so bila posojila, vtoževana po nasprotni tožbi, najeta z namenom pokritja obveznosti iz toženčevega s.p. pred letom 2006 in tako ne predstavljajo skupnega dolga pravdnih strank.
11Neutemeljena je pritožbena graja zoper IV. točko izreka sodbe, to je zoper odločitev o stroških. Sodišče prve stopnje je odvetniške stroške za postopek odmerilo posebej od vrednosti spornega predmeta po tožbi in posebej od vrednosti spornega predmeta po nasprotni tožbi. Kasneje po skupnem obravnavanju zadeve po tožbi in po nasprotni tožbi (stroški za narok) pa pravilno od seštevka tožbenega zahtevka po tožbi in tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi, saj se je za oba vodil en postopek in opravil en narok.
12Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.
13Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP.
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 29. 4. 2014Nazaj na vrh ↑