VSK sklep II Kp 36750/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki IV izreka razveljavi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki IV izreka odločilo, da se kazenska zadeva zoper obtoženega B.B. in gospodarsko družbo A. d.o.o. za kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti po drugem in tretjem odstavku 254. člena KZ opisano v točki II/p obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Kopru številka Kt 1 odstopi v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Kopru. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški ustavljenega dela postopka od 1. do 5. točke 92. člena ZKP ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun.

Proti takemu sklepu (tč. IV izreka) se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v tč. IV razveljavi ter odloči, da je za odločanje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje glede kaznivega dejanja kot je opisano v točki IV izreka izpodbijanega sklepa in je zato zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kopru kot stvarno in krajevno pristojnemu. Pritožnica ima prav, da je sodišče v tej fazi postopka (po pravnomočnosti obtožnice in pred glavno obravnavo), pri oceni, ali je stvarno pristojno za sojenje, vezano na opis dejanja kot je naveden v tenorju obtožnice in ne ugotavlja dejanskega stanja na podlagi dokazov v spisu kot je to storilo sodišče prve stopnje.

Pritožnica pravilno opozarja, da ima opisano kaznivo dejanje vse zakonske znake kaznivega dejanja po drugem in tretjem odstavku 254. člena Kazenskega zakonika (KZ), oziroma po drugem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1), za katerega je predpisana zaporna kazen do osmih let, kar pomeni, da je za sojenje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Kopru, kjer je bila vložena obtožnica.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep v točki IV izreka razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).