VSM sklep I Ip 1103/2013

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, zavrnilo in odločilo, da dolžnik sam nosi svoje ugovorne stroške.

2Proti temu sklepu vlaga dolžnik pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za upnika. Meni, da je zaključek sodišča, da dolžnik z enostransko izjavo ne more odstopiti od sklenjene pogodbe, materialnopravno zmoten. To mu omogoča zlasti določba 490. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Upnika je o pravni napaki predmeta pogodbe obvestil in po prejemu odgovora tudi upnika obvestil o odstopu od pogodbe ter ga pozval na vračilo že plačanih obrokov. Ker pri lastninski pravici ne gre zgolj za pravno napako v obliki omejitve lastninske pravice, je bila pogodba o notarskem zapisu glede na prvi odstavek 490. člena OZ razdrta že po samem zakonu, ne glede na voljo oziroma soglasje upnika. Poudarja, da dejstvo sklenjene pogodbe v obliki notarskega zapisa ne more omejevati pravic (enostranskega odstopnega upravičenja), ki jih stranki neposredno daje zakon in ne more biti izkustveno sprejemljivo, da bi kupec (dolžnik) v primeru obstoja pravnih napak moral s prodajalcem (upnikom), ki pravnih napak noče oziroma niti ne poizkuša odpraviti, skleniti nov notarski zapis. Izvršilni naslov, na katerem upnik utemeljuje svojo domnevno terjatev in sama terjatev zaradi odstopa oziroma razdrtja pogodbe več ne obstaja. Pritožnik očita tudi bistveno kršitev določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, s tem, ko sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza zaslišanja strank in se do njega ni opredelilo, in ker sklepa zaradi očitnih protislovij ni mogoče preizkusiti.

3Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritrditi je razlogom sodišča prve stopnje, da ugovorne navedbe dolžnika o odstopu od pogodbe zaradi pravnih napak na predmetu pogodbe in s tem razveze pogodbe oziroma razdrtju pogodbe že po samem zakonu, ne preprečujejo izvršbe. Stranki sta pravni posel sklenili v notarskem zapisu. V njem je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo, prav tako je terjatev iz notarskega zapisa zapadla (točka 2.2 v notarskem zapisu sklenjene pogodbe o obročni prodaji s pridržkom lastninske pravice). Kot tak ima ta notarski zapis učinek neposredne izvršljivosti in po 2. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov. Zaradi načela stroge formalne legalitete, ki izhaja iz 1. člena ZIZ, izvršilno sodišče ne sme posegati v vsebino izvršilnega naslova in ne sme (ponovno) presojati materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve ugotovljene v izvršilnem naslovu. Upniku, ki svojo terjatev uveljavlja na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, sodišče ne more odreči sodnega varstva.

6Ko je predlagana izvršba na podlagi izvršilnega naslova, sodišče sklep o izvršbi izda. Ne more se spuščati v vprašanje obstoja terjatve, ki je ugotovljena v tem izvršilnem naslovu, tudi če je to notarski zapis. Dolžnik tako v izvršilnem postopku ne more uveljavljati dejstev v zvezi z (ne)veljavnostjo pravnega posla v notarskem zapisu in dokazovati, da to kar sta stranki določili v dogovoru, ki je bil sestavljen v obliki notarskega zapisa, ne ustreza vsebini nujnega pravnega razmerja, in sicer, vse dokler v posebni pravdi ne izpodbije njegove veljavnosti. Šele pravnomočna sodna odločba (bo) predstavljala razlog, ki preprečuje izvršbo.

7Dolžnik bo ugovorne očitke v zvezi s pravno napako predmeta pravnega posla, torej neveljavnost pravnega posla v notarskem zapisu, moral uveljavljati s tožbo. Le-ta namreč predstavlja pravno sredstvo v vseh primerih spora v zvezi s pravnim poslom, ki je predmet notarskega zapisa.

8Razlog, ki ga ugovarja dolžnik v ugovoru, to je pravna napaka na predmetu pravnega posla, sklenjenega v notarskem zapisu, zadeva vprašanje obstoja terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, v kar se, kot že zgoraj pojasnjeno, izvršilno sodišče ne sme spuščati. Zaradi tega razlogi uveljavljani v ugovoru ne preprečujejo predmetne izvršbe(1).

9Ker je vsebinske pomanjkljivosti, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla mogoče uveljavljati le s tožbo, ne pa v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je očitke zmotne uporabe materialnega prava, kot tudi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zavrniti.

10Prav tako pritožbeno sodišče zavrača očitke bistvenih kršitev določb postopka. Pritožba očitanih protislovij, zaradi katerih sklepa ni mogoče preizkusiti, ne konkretizira, zato se pritožbeno sodišče do teh očitkov ne more opredeliti, medtem ko uradni preizkus pokaže, da je sodišče jasno, določno in razumljivo argumentiralo svojo odločitev in jo je kot tako mogoče preizkusiti. Zavrniti je tudi očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zaradi neizvedbe dokaznega predloga. Drži, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza, s katerim je dolžnik dokazoval ugovorne trditve, vendar s tem ni storilo očitane kršitve, saj je primarno pravilno ocenilo, da dolžnikove trditve o obstoju pravnih napak na predmetu pravnega posla predstavljajo neobrazložen in kot tak neutemeljen ugovor. Z ugovornimi izvajanji kot pravno nepomembnimi dejstvi se sodišče prve stopnje pravilno sploh ni ukvarjalo, posledično tudi ne opredeljevalo do predlaganih dokazov, s katerimi je dolžnik ta dejstva dokazoval.

11Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Svoje stroške pritožbenega postopka nosi sam tudi upnik, saj z navedbami, s katerimi pritrjuje prvostopenjskemu sodišču k pritožbeni presoji ni pripomogel, upoštevajoč pri tem tudi, da odgovor na pritožbo ni obligatoren (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : Več o ugovorih v izvršbi, ki so možni zoper notarski zapis v: Vesna Rijavec, Notarske listine v izvršbi, Pravna praksa letnik 2001, št. 28.