UPRS sodba I U 164/2012

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila 2. in 3. točko izreka odločbe Centra za socialno delo Novo mesto št. 1221-49/2009-14 z dne 29. 7. 2011 in odločila, da se A.A. postavi za skrbnico za posebni primer B.B. katere naloga je zastopanje A.A. pri uveljavljanju pravic v zvezi z institucionalnim varstvom. Hkrati je odločila, da se za skrbnika za posebni primer A.A. postavi Center za socialno delo Novo mesto, katerega naloga je prejemanje in razpolaganje s prejemki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer je navedene prejemke potrebno nameniti kritju oskrbnih stroškov za A.A. Tožena stranka je še odredila, da je dolžan tožnik v roku 15 dni od prejema odločbe Centru za socialno delo Novo mesto posredovati končno poročilo o svojem delu, ki mora vsebovati podatke in dokazila o višini prejemkov A.A. iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, podatke in dokazila o porabi teh sredstev ter končno stanje. V obrazložitvi odločbe navaja, da je Center za socialno delo Novo mesto odločil, da se tožnik razreši dolžnosti skrbnika za posebni primer A.A. in da se za skrbnika za posebni primer postavi B.B., katere naloga je, da prejema in razpolaga z varovankino pokojnino in dodatkom za pomoč in postrežbo in da jo zastopa pri podpisu dogovora o izvajanju storitve institucionalnega varstva oziroma morebitnega aneksa k že sklenjenem dogovoru v ustreznem zavodu. Nadalje tožena stranka navaja, da je organ prve stopnje sprva izdal odločbo, s katero je bilo odločeno, da se za skrbnika za posebni primer postavi tožnika. Zadnjo odločbo CSD Novo mesto je morala deloma spremeniti zaradi konflikta interesov, do katerega prihaja v konkretni situaciji, saj je B.B. na podlagi sklepa o dedovanju na eni strani dolžna preživljati A.A., po drugi strani pa je upravičena razpolagati z njenimi mesečnimi prejemki. Sicer pa se tožena stranka strinja z odločitvijo prvostopenjskega organa za razrešitev tožnika s funkcije skrbnika za posebni primer. Iz dokumentacije spisa namreč izhaja, da tožnik ni sodeloval z organom prve stopnje, zaradi česar le-ta ni mogel preverjati dela skrbnika. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bilo z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odločeno, da ima A.A. pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v znesku 139,47 EUR na mesec od 2. 3. 2009 dalje. Organ prve stopnje je sicer pozval tožnika, da predloži skrbniško poročilo, vendar pa tožnik ni posredoval ustreznega odgovora. Odzval se je le z dopisom, v katerem pa ni posredoval zahtevanih podatkov. Nadalje tožena stranka opozarja, da Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v 211. členu taksativno ne našteva primerov, v katerih center za socialno delo posamezni osebi lahko postavi skrbnika za posebni primer, določa pa generalno klavzulo za postavitev skrbnika za posebni primer, to je potrebo po varovanju pravic in koristi posameznika. Nadalje tožena stranka tožniku še pojasnjuje v zvezi z njegovimi pritožbenimi navedbami, zakaj za določene vrste zadev skrbnika za poseben primer v tej zadevi ni mogoče pooblastiti.

Tožnik v tožbi pojasnjuje, da izvršuje vse naloge, ki mu jih je podelil Center za socialno delo Novo mesto, vsa denarna sredstva, ki jih prejema njegova mati, pa so porabljena zanjo. Navedbe o porabi za druge namene prereka. Za svojo mamo je skrbel od poletja 2008 dalje do januarja 2009, ko je oskrbo za nekaj časa prevzela svakinja tožnika. Tožnik je skrbel za svojo mamo tudi v sodelovanju in s pomočjo Centra za socialno delo Novo mesto. Nadalje pojasnjuje, da so se začeli z osebo iz CSD Novo mesto konflikti in da se je prej zgledno sodelovanje začelo krhati. Tožnik svojo mamo v Domu starejših občanov C. redno obiskuje, ji nudi vse priboljške, vsaj šestkrat letno jo pelje na enodnevni obisk svojega doma, sosedov in sorodnikov, pelje jo na grob pokojnega moža in obeh sinov ter na grob staršev ter na njeno željo položi cvetje na grob. Najmanj dvakrat na mesec ji prinaša sredstva za osebno higieno in ostale stvari ter na njeno željo tudi za osebje doma. Z osebjem, ki skrbi za mamo, zgledno sodeluje in prinaša stvari, ki niso vključene v oskrbovalnino. Prav tako jo pelje na sprehod v bližnji okolici in si prizadeva za to, da bi bila mama premeščena v drugo sobo. Razen tega ves čas skrbi, da ne nastane škoda na nepremičninah in premičninah, ki so v lasti matere. O svakinji oziroma ženi pokojnega brata pa se ne želi izražati, saj o njej ne more imeti dobrega mnenja in dvomi, da bo poskrbela za taščo. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo ali prvostopenjskemu organu ali pa toženi stranki v ponovno odločanje. Hkrati predlaga, naj sodišče naloži bodisi prvostopenjskemu organu ali pa toženi stranki, naj za skrbnika določi tretjo, zaupanja vredno osebo, pri čemer predlaga mamino sestro Č.Č., ki naj bo pooblaščena za sprejemanje denarnih sredstev, ki jih prejema mati in ki bo poskrbela tudi za to, da bo mati premeščena v sobo z največ dvema osebama, ki bo skrbela za najnujnejša vzdrževalna dela na nepremičninah in premičninah mame, organizirala primerno urejenost okolice nepremičnin, ji omogočila priboljške, ji vsaj šestkrat letno organizirala obisk sorodnikov, sosedov in prijateljev, vsaj trikrat letno organizirala obisk grobov moža, obeh sinov in staršev ter poskrbela za ostale najnujnejše aktivnosti. Tožeči stranki pa naj se naloži, da vso dokumentacijo preda novi osebi, ki bo imenovana za skrbnika oziroma skrbnico ter z njo sodeluje in ji pomaga in tožniku naj se omogoči izpolnitev zadnje želje njegove matere.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče tožbo iz razlogov, navedenih v odločbi, zavrne.

Sodišče je kot stranki z interesom pritegnilo tudi A.A. in B.B.

A.A. na tožbo ni odgovorila, B.B. pa zavrača vse tožbene navedbe, ki zadevajo njen pravni položaj v predmetnem sporu, in pojasnjuje, da je CSD Novo mesto tožnika najprej res postavil za skrbnika A.A., nato pa je svojo odločitev spremenil. Protispisne oziroma vsaj nedokazane so tožnikove navedbe, da je vsa sredstva varovanke porabil za njene potrebe ob dejstvu, da nikoli CSD Novo mesto ni podal poročila o porabi teh sredstev. Zavrača vse vrednostne sodbe tožnika na njen račun kot neresnične in jih ne želi komentirati. Neumesten in neresen je tudi predlog tožnika, da se za skrbnico postavi Č.Č., saj je le-ta tudi sama potrebna pomoči in nikakor ni sposobna še skrbeti za interese varovanke v tem postopku. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej opozarja, da skladno z 2. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Tožnik v svoji tožbi izrecno izpodbija drugostopenjsko odločbo, s katero je bilo v večjem delu meritorno odločeno v zadevi, in sicer o tem, da bo skrbnica za posebni primer njegovi materi B.B. za zastopanje pri uveljavljanju pravic v zvezi z institucionalnim varstvom ter da bo Center za socialno delo Novo mesto skrbnik za posebni primer njegovi materi glede prejemanja in razpolaganja z njenimi prejemki iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter da je tožnik dolžan v 15 dneh od prejema odločbe posredovati končno poročilo o svojem delu, ki ga je še opravljal kot skrbnik. Tožnik v tožbenem zahtevku ni navajal, da izpodbija tudi prvostopenjsko odločbo, kjer je še vedno ostala v veljavi 1. točka, s katero je bil sam razrešen dolžnosti skrbnika. Sodišče je tako smatralo, da tožnik izpodbija le drugostopenjsko odločbo, ni pa štelo, da izpodbija tudi prvostopenjsko odločbo glede svoje razrešitve. Tožnik namreč, kot je zgoraj pojasnjeno, izrecno navaja, da izpodbija drugostopenjsko odločbo, razen tega pa tudi v svojem tožbenem zahtevku ne zahteva, da bi moral biti ponovno sam imenovan za skrbnika, ampak predlaga celo tretjo osebo, iz česar sodišče smiselno sklepa, da ne nasprotuje svoji razrešitvi, ampak nasprotuje temu, da je za skrbnico imenovana B.B. oziroma CSD Novo mesto. V izreku odločbe namreč izrecno zahteva, naj se določi za skrbnika neko tretjo osebo in torej ne predlaga ponovno v imenovanje samega sebe. Kot dodaten razlog, da sodišče šteje, da tožnik ne izpodbija prvostopenjske odločbe v točki 1, pa sodišče šteje tudi tožnikov dopis iz upravnega spisa z dne 21. 10. 2009 CSD Novo mesto, kjer navaja, da če za CSD Novo mesto ni sprejemljiv njegov predlog, da razpolaga z materinimi sredstvi, pri čemer je pripravljen vzdrževati njeno imetje, sam prosi, naj se ga razreši vseh obvez v zvezi z njegovo mamo. Sodišče je iz navedenih razlogov obravnavalo kot izpodbijano odločbo le odločbo tožene stranke v 1. in 2. točki, ki se nanaša na določitev novih skrbnikov ter na dolžnost tožniku, da v 15 dneh posreduje poročilo o svojem delu. V tem delu pa sodišče meni, da je odločba pravilna in v skladu z določili ZZZDR.

V obravnavani zadevi je torej sporno, ali sta B.B. in Center za socialno delo Novo mesto ustrezna skrbnika za posebni primer A.A. ZZZDR v 211. členu določa, da center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Nadalje 220. člen citiranega zakona določa, da sme center za socialno delo spreminjati svoje prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih. Iz navedenih določil je torej razvidno, da je pri postavljanju skrbnika ključni kriterij to, da dela skrbnik v korist varovanca. Tudi v obravnavani zadevi je torej bistvenega pomena vprašanje, ali bosta nova skrbnika delovala v korist varovanke. Iz podatkov upravnega spisa, konkretno iz dopisa Doma starejših občanov C. CSD Novo mesto z dne 16. 11. 2009 je razvidno, da je pri sprejemu A.A. v zavod pri urejanju pomagala in sodelovala B.B., ki je tudi podpisala izjavo, da bo doplačevala storitev. Iz istega dopisa je razvidno, da B.B., svojo taščo obiskuje enkrat mesečno. Nadalje je iz zapisnika CSD Novo mesto z dne 23. 10. 2009 razvidno, da po njeni lastni izjavi B.B. ustrezno skrbi za taščo, da jo redno obiskuje in da ji ob vsakokratnem obisku zagotovi priboljške in ostale stvari. Nadalje je izjavila, da je tudi sama pripravljena kriti razliko med njenimi prejemki ter celotnimi oskrbnimi stroški in ji zagotavljati predpisano žepnino. Tudi sicer jo zavod tekoče obvešča o vseh zadevah v zvezi s taščo in se nanjo obrača tudi v posameznih primerih. Tedaj je izjavila, da je tudi sama pripravljena formalno prevzeti vlogo skrbnika za poseben primer. Iz uradnega zaznamka CSD Novo mesto z dne 29. 10. 2009 o obisku pri A.A. izhaja, da se ji zdi prav, da B.B. poskrbi zanjo, povedala je tudi, da jo obiskuje skupaj z vnuki. Sodišče meni, da je B.B. glede na vse navedeno oseba, ki bo kot skrbnica za posebni primer delovala varovanki v korist, sicer pa je navedene okoliščine upošteval CSD Novo mesto že pri svoji prvi odločbi z dne 16. 12. 2009. Iz vseh navedenih razlogov torej sodišče meni, da je odločitev o tem, da se B.B. postavi za skrbnico glede zastopanja v zadevah institucionalnega varstva, pravilna, in iz zgoraj opisanih razlogov sodišče tudi zavrača tožbene navedbe, v katerih tožnik izraža dvom, da bi lahko B.B. poskrbela za tožnikovo mamo.

Sodišče pa tudi meni, da je CSD Novo mesto ustrezen skrbnik za posebni primer za sprejemanje in razpolaganje s prejemki A.A. Prvi odstavek 185. člena ZZZDR namreč določa, da lahko center za socialno delo odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost. Center za socialno delo je nedvomno organ, ki je posebej strokovno usposobljen za opravljanje nalog zadev, povezanih s skrbništvom, zato sodišče ne dvomi v njegovo strokovnost in meni, da bo ravnal v interesu oskrbovanke, kar se tiče razpolaganja z njenimi sredstvi. Pravilen je tudi tisti del izpodbijane odločbe, kjer se tožniku nalaga, da mora posredovati poročilo o svojem delu, saj 194. člen ZZZDR določa, da je mora skrbnik centru za socialno delo poročati in dati račun o svojem delu.

Tožnik v svoji tožbi tudi natančno pojasnjuje, na kakšen način skrbi za svojo mamo, iz česar smiselno izhaja, da nasprotuje razlogom svoje razrešitve. Vendar pa sodišče sklepa, da razrešitvi sami po sebi ne nasprotuje, saj v tožbenem zahtevku izrecno navaja, naj se za skrbnika za poseben primer postavi neka tretja oseba, zaradi česar sodišče sklepa, da želi tožnik v tožbi le izraziti, da so razlogi, ki so navedeni za njegovo razrešitev, po njegovem mnenju neutemeljeni. Sodišče se glede tega, ali je tožnik primerno opravljal funkcijo skrbnika, ne bo posebej opredeljevalo, saj tožnik v sicer natančno razdelanem tožbenem zahtevku niti ne zahteva, da bi sam ostal še naprej skrbnik.

Glede tožbenega zahtevka, da naj se tožniku naloži, da dokumentacijo (račune, trajnike, bančno kartico...) preda osebi, ki bo imenovana za skrbnika, pa sodišče poudarja, da glede na to, da je potrdilo izpodbijano odločbo, velja 2. točka izreka odločbe, po kateri je tožnik dolžan posredovati končno poročilo o svojem delu Centru za socialno delo Novo mesto in to poročilo mora vsebovati tudi podatke in dokazila o višini prejemkov A.A. iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter podatke in dokazila o porabi teh sredstev ter končno stanje.

Ker je iz zgoraj navedenih razlogov izpodbijana odločba pravilna, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.