VSC sklep Cpg 10/2014

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana druga točka izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper drugo točko izreka sklepa sodišča prve stopnje I Pg 976/2011 z dne 29. 8. 2013 zavrže.

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom pod prvo točko izreka zavrglo predlog tožene stranke z dne 24. 9. 2013 za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sklep I Pg 976/2011 z dne 29. 8. 2013 v delu, ki se nanaša na pritožbo zoper prvo točko izreka sklepa, pod drugo točko izreka pa toženo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za postopek o pritožbi z dne 24. 9. 2013 zoper drugo točko izreka sklepa I Pg 976/2011 z dne 29. 8. 2013, in sicer v višini 99 %, tako da mora plačati 1 % sodne takse za ta pritožbeni postopek.

Zoper drugo točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava (prva ter tretja točka prvega odstavka 338. člena ZPP). V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pod drugo točko izreka sklepa napačna, saj četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, taksa ne plača. Taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse pa ni predvidena. Sodišče prve stopnje je tako nepravilno uporabilo materialno pravo, ko jo je oprostilo plačila sodne takse za postopek, za katerega se sodna taksa ne plačuje.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz prve točke obrazložitve obravnavanega sklepa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 8. 2013 pod drugo točko izreka zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 22. 7. 2013 zoper plačilni nalog z dne 26. 6. 2013 za plačilo sodne takse za pritožbo. V zvezi s prvo točko izreka cit. sklepa je sodišče prve stopnje navedlo četrti odstavek 10. člena ZST-1 (V postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34. a člena tega zakona ter v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, se taksa ne plača.). Ozka gramatikalna razlaga navedene določbe bi res napeljevala na zaključek, da oprostitev plačila sodne takse po samem zakonu ne velja za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog iz 34. oziroma 34.a člena ZST-1. Vendar pa njena namenska razlaga pokaže, da temu ni tako. Iz obrazložitve Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah – ZST-1A (EVA 2010-2011-0001, Poročevalec DZ z dne 5. 11. 2010), s katerim je bila ta določba vnesena v ZST-1, izhaja, da se s predlaganimi dopolnitvami četrtega odstavka 10. člena zakona taksne oprostitve na podlagi zakona izrecno razširjajo na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da je takse prosta.

Ker gre tako v postopku za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, za katerega je v četrtem odstavku 10. člena ZST-1 izrecno predvideno, da se tudi za pritožbo zoper sklep o takšnem predlogu sodna taksa ne plača, kot tudi v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, za odločanje o tem, ali bo stranka dolžna plačati sodno takso, ni nobenega razumnega razloga, da bi bilo treba zahtevati plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožena stranka zato utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer določbo četrtega odstavka 10. člena ZST-1, ko jo je delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano drugo točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP).