UPRS sodba I U 1543/2010

Tožbi se ugodi, odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva št. 061-65/2010 z dne 23. 7. 2010 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV, kar skupaj znaša 420,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Inšpektorica Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji je z izpodbijano odločbo kot prvostopenjski upravni organ tožeči stranki naložila, da mora v roku 15 dni po prejemu te odločbe v varovalnem pasu javne poti oznaka JP ... zemljišču parc. št. 16/3 k.o. ..., odstraniti postavljene železne cevi, ki so različno odmaknjene od zunanjega roba makadamske ceste, maksimalni odmik je 145 cm in z zasutjem in ureditvijo varovalni pas vzpostaviti v prvotno stanje, kot je bilo pred izvedbo prostora (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločila, da v kolikor zavezanec v odrejenem roku ne bo izvršil odrejenega ukrepa, ki je naveden v 1. točki te odločbe, bo to storil izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest Občine Ivančna Gorica, A. d.o.o., na stroške inšpekcijskega zavezanca. V 3. točki je odločila, da mora inšpekcijski zavezanec o izpolnitvi obveznosti iz izreka te odločbe v roku 3 dni obvestiti Medobčinski inšpektorat, v 4. točki, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 5. točki, da posebni stroški v postopku niso nastali. V obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je inšpektorica Medobčinskega inšpektorata prejela prijavo, da lastnik zemljišča (tožnik) parc. št. 16/3 k.o. ... ob javni poti, kategorizirani kot JP ..., izvaja poseg brez soglasja pristojne občinske službe. V zvezi s tem je bil sestavljen zapisnik in je bila izdana pisna odločba, s katero je bilo tožniku odrejeno prenehanje z vsemi gradbenimi deli in posegi ob kategorizirani občinski cesti, poleg tega pa, da si mora pred vsakim posegom v cesto ali zemljišče ob njej pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe občine. Odločba je postala pravnomočna. Dne 2. 6. 2010 je inšpektorica opravila ponovni inšpekcijski pregled ter ugotovila, da je tožnik na mestu izkopa vbetoniral 21 železnih, votlih, sivih cevi premera 5 cm in višine cca 138 cm. Odmik cevi od zunanjega roba makadamske ceste je različen, zadnjih osem cevi pa je čisto na zunanjem robu makadamske ceste, nato sledijo še tri votle betonske cevi pred stopnicami v potok B. O tem je bil sestavljen zapisnik, ki je bil tožniku tudi vročen. Posebnega odgovora ni podal, je pa po telefonu inšpektorico obvestil, da ni pristojna za ukrepanje na zasebnem zemljišču. Glede na izjavo tožnika in izveden pogled v Atlas okolja Občine Ivančna Gorica je bilo ugotovljeno, da poteka sporna cesta, po kateri se odvija javni promet, tudi po zemljišču parc. št. 16/3 k.o. ..., v lasti tožnika. Glede na določbo drugega odstavka 31. člena Odloka o občinskih cestah v občini Ivančna Gorica (v nadaljevanju Odlok) bi moral tožnik za gradnjo in rekonstrukcijo gradbenih objektov ter postavljanje kakršnihkoli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste pridobiti soglasje pristojne službe občine. Ugotovljeno pa je bilo, da soglasje pristojne službe občine ni bilo izdano.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil.

Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitev materialnega prava in v posledici nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo prvostopnega organa, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Meni, da prvostopni inšpekcijski organ nima pristojnosti odrejati odstranitev kakršnihkoli objektov s ceste, ki je v privatni lasti in ki leži na območju, urejenim s prostorskim izvedenim aktom, saj zanjo ne veljajo določila Odloka o občinskih cestah v Občini Ivančna Gorica (v nadaljevanju Odlok). Šesta točka 31. člena Odloka namreč določa, da se določbe tega člena ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine. V postopku je že priložil Lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih z dne 19. 5. 2010, ki jo je izdala Občina Ivančna Gorica. V njej je zapisano, da območje, v katero spada tudi zemljiška parcela št. 16/3 k.o. ..., urbanistično ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC 173 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (v nadaljevanju PUP). Zato se v obravnavanem primeru ne uporablja 5. točka 31. člena Odloka, v kateri je določena širina varovalnega pasu ob občinskih cestah z namenom, da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in na promet na njej. Poleg tega meni, da je prvostopni inšpekcijski organ prekoračil svoja pooblastila, ki mu jih daje 56. člen Odloka. Če je ugotovil nepravilnosti, bi lahko naložil le pridobitev soglasja za poseg v varovalni pas ceste oziroma v nadaljevanju obvestil pristojno gradbeno inšpekcijo, da ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. V kolikor bi res zgradil ali rekonstruiral gradbene objekte ali postavljal kakršnekoli druge gradbene objekte brez ustreznega dovoljenja po Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) bi bil za ukrepanje pristojen gradbeni inšpektor. Poleg tega meni, da je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede statusa kovinskih palic, ki jih je po ugotovitvah inšpekcijskega organa tožnik vbetoniral v manjši ali večji oddaljenosti od roba cestišča. Cevi je postavil na svoji zemljiški parceli in s tem samo znotraj svoje parcele označil mejo. Ni izvajal gradnje ali rekonstrukcije gradbenih objektov ali postavil kakršnihkoli drugih objektov in naprav. Nepopolno je ugotovil tudi dejansko stanje poteka javne poti z oznako JP ..., saj v obrazložitvi piše, da poteka cesta ob meji s parc. št. 16/3 k.o. ..., ki je v lasti zavezanca, v nadaljevanju obrazložitve pa navaja, da poteka cesta tudi po parceli zavezanca. Vendar pa navedena parcela ni v lasti zavezanca, temveč je lastnik C. d.o.o., kot je razvidno iz zk izpiska za vl. št. 285 k.o. ...

Tožena stranka posebnega odgovora na tožbo ni vložila, sodišču je predložila upravni spis.

Tožba je utemeljena.

Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno. Za odločitev v zadevi je pomembno, ali železne cevi, katerih odstranitev je z izpodbijano odločbo naložil prvostopni organ, ustrezajo opredelitvi katerega izmed objektov iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in bi jih bilo zato treba šteti za objekt v smislu tega zakona. Tega prvostopni organ ni ugotavljal. Svojo odločitev je oprl le na ugotovitev, da je tožnik na javno cesto vgradil sporne železne cevi. Od pravilno ugotovljenega dejanskega stanja glede narave cevi je namreč odvisna stvarna pristojnost inšpektorja.

Ukrepi, ki spadajo v pristojnost inšpektorjev, so našteti v prvem odstavku 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Med temi ukrepi ni navedena „odstranitev“, temveč zgolj pooblastilo inšpektorju, da „odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi“. Izrek odstranitve objekta bi bil v obravnavani zadevi izrečen v okviru inšpektorjevih pristojnosti in s tem zakonito le v primeru, če bi inšpektorja za to pooblaščal veljaven predpis. Predmet obravnavanega postopka je bil poseg v varovalni pas občinske ceste, zato je veljaven predpis Odlok o občinskih cestah Občine Ivančna Gorica, na katerega je prvostopni organ svojo odločitev tudi oprl. Ta Odlok določa pristojnosti občinskega inšpektorja v 7. točki 56. člena. Določa, da komunalni inšpektor nadzira izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste. Kot pravilno opozarja tožeča stranka se 7. točka nanaša izključno na nadzor izvajanja predpisanih pogojev, kar pa ne zajema odstranitve „objekta“. Pristojnost inšpektorja bi bila zato le, ali so izpolnjeni predpisani pogoji, to je soglasje pristojne službe občine za poseg v varovalni pas, oziroma, ali se poseg v primeru pridobitve soglasja izvaja v skladu s tem.

Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno sodišče ne more presoditi, ali je prvostopni upravni organ z izrekom odločbe, ki temelji na 7. točki 56. člena Odloka, s katero je odredil odstranitev železnih cevi, odločil v skladu s svojo pristojnostjo.

Sodišče je zato v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in vrnilo zadevo organu, ki je akt izdal, v ponoven postopek.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 20 % DDV v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (npr. sklep I up 411/2008 z dne 4. 12. 2008).