VSK sklep CDn 564/2013

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor udeleženke Agrarne skupnosti kot prepoznega. Iz obrazložitve izhaja, da je bil sklep o vpisu Dn 1 udeleženki pravilno vročen dne 18.5.2013, zato je ugovor, ki ga je udeleženka vložila 5.7.2013 prepozen.

Zoper navedeni sklep se pritožuje udeleženka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožnica vztraja, da ji sklep o vpisu Dn 1 ni bil pravilno vročen, t.j. preko pooblaščenca. Pri tem se sklicuje na zadevo Dn 2, v kateri ji je bil sklep o vpisu (izdan na podlagi iste upravne odločbe, ki predstavlja podlago za vpis tudi v predmetni zadevi) vročen po pooblaščencu. Ta pooblaščenec je udeleženko zastopal že v upravnem postopku vračanja premoženja članom agrarne skupnosti, kar je razvidno iz upravne odločbe. V nadaljevanju pritožba opozarja še na potrebnost vpisa imena Agrarne skupnosti poleg imena članov, katerim je bilo premoženje vrnjeno in se v tej zvezi sklicuje na sklep Višjega sodišča v Kopru CDn 2/2013.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je bil na podlagi obvestila Upravne enote v zadevi Dn 1 izdan sklep, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na podlagi odločbe Upravne enote dovolila vpis lastninske pravice na člane Agrarne skupnosti. Ta sklep je bil po podatkih navedenega spisa udeleženki vročen 18.5.2013, česar pritožba ne prereka, prav tako niti ne navaja, da vročitev sklepa o vpisu ni bila opravljena na pravilnem naslovu. Pritožba vztraja zgolj na dejstvu, da bi bila vročitev sklepa o vpisu pravilna le v primeru, če bi ji sodišče navedeni sklep vročilo preko pooblaščenca, ki je udeleženko zastopal že v upravnem postopku, s takim stališčem pa po oceni pritožbenega sodišča ne more uspeti. Kljub obstoju pooblastilnega razmerja v upravnem postopku vračanja premoženja, tega pooblastila namreč ni mogoče avtomatično prenesti tudi v zemljiškoknjižni postopek, saj za kaj takega ni zakonske podlage. V prvem odstavku 59. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je namreč določeno, da ima odvetnik kot pooblaščenec, če v pooblastilu, ki mu ga je dala stranka, ni omejitev in konkretno določenih procesnih pravic, pravico opravljati vsa procesna dejanja v postopku o tej upravni zadevi, zlasti pa vložiti in umakniti zahtevo ali prošnjo, pripoznati nasprotni zahtevek, skleniti poravnavo, vložiti pritožbo, zahtevati izvršbo, sprejeti od stranke z nasprotnim interesom plačilo stroškov postopka ter prenesti pooblastilo na drugega odvetnika v celoti ali za posamezna dejanja. ZUP torej pooblastilnega razmerja iz upravnega postopka ne razteza na zemljiškoknjižni postopek, zato pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča o pravilnosti vročitve sklepa o vpisu neposredno udeleženki in posledično odločitvi o zavrženju ugovora zoper sklep o vpisu kot prepoznega.

Glede na vse navedeno je bilo pritožbo udeleženke potrebno zavrniti kot neutemeljeno in v skladu z 2. točko drugega odstavka 161. člena ZZK-1 potrditi izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika.