VSRS Sklep I Up 392/2013

Pritožba se zavrne in se potri izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, ki ga je tožeča stranka začela z vložitvijo tožbe zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje, št. DT 0610-138/2010,25-1603-07 z dne 28. 9. 2011, s katero so bile tožeči stranki odmerjene in vplačilo naložene davčne obveznosti. V obrazložitvi sklepa je sodišče navedlo, da postopek ustavilo, ker tožeča stranka ni plačala sodne takse za tožbo.

2Navedeni sklep tožeča stranka izpodbija s pritožbo. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se postopek nadaljuje. Navaja, da je njen pooblaščenec plačilni nalog prejel 20. 8. 2013 in ga 26. 8. 2013 poslal z navadno pošto direktorju tožeče stranke. V podjetju tožeče stranke so imeli kolektivni dopust od 25. 8. 2013 do 15. 9. 2013 in zato takrat pošte nihče ni mogel prevzeti. Pošto je direktor tako prevzel šele 16. 9. 2013 in tega dne je tudi plačal sodno takso.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz podatkov spisa izhaja, da tožeča stranka ob vložitvi tožbe z dne 20. 8. 2013 ni plačala sodne takse, zaradi česar jo je sodišče prve stopnje po njenem pooblaščencu na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) s plačilnim nalogom pozvalo, da takso v višini 148 EUR plača v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga. Opozorilo jo je tudi, da se bo v primeru, če tega ne stori, štelo, da je tožbo umaknila. Vročilnica v spisu dokazuje, da je pooblaščenec tožeče stranke plačilni nalog prejel dne 20. 8. 2013, kar pomeni, da se je rok za plačilo takse iztekel 4. 9. 2013. V tem roku tožeča stranka takse ni plačala, ravno tako v spis ni vložila dokazila o naknadnem plačilu sodne takse, na katerega se sklicuje v pritožbi.

5Po tretjem odstavku 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V ZUS-1 vprašanje plačila sodnih taks ter posledic njihovega neplačila oziroma umika pritožbe ni urejeno, zato se v upravnem sporu uporabljajo prvi in drugi odstavek 105. a člena ZPP, po katerih mora biti predpisana sodna taksa plačana med drugim tudi ob vložitvi tožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko tudi opozori na posledice neplačila. Tretji odstavek istega člena določa, da če sodna taksa ni plačana v navedenem roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

6Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep glede na navedene določbe pravilen in zakonit, saj taksa ni bila plačana v roku iz plačilnega naloga, hkrati pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

7V zvezi z pritožbenimi navedbami tožeče stranke, pa pritožbeno sodišče dodaja, da po prej navedenih zakonskih določbah pravne posledice neplačila sodne takse v roku nastanejo neposredno na podlagi zakona z iztekom roka. Na to presojo pa navajanje okoliščin, zaradi katerih taksa ni bila plačana v roku, ne more vplivati. Te navedbe pravzaprav potrjujejo odločilni razlog izpodbijane odločitve, to je, da taksa ni bila plačana v roku.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.