VSL sodba I Cp 1400/2010

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (so)lastninske pravice pravne prednice toženke (družbe M. in. d.o.o.) pri parcelah št. 303/17, 303/16 in 303/19 k. o. X, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter pri navedenih nepremičninah hkratni vpis (so)lastninske pravice na ime družbe M. I. d.o.o. - v stečaju, kot tudi vmesni ugotovitveni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev, da so zaradi odstopa stečajne upraviteljice družbe M. I. d.o.o. - v stečaju prenehale veljati v zahtevku navedene pogodbe, sklenjene med družbama M. d.o.o. in M. in. d.o.o. v navedenih delih. Zato je tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 713,17 EUR, stranski intervenientki pa 2.169,12 EUR s pripadki po poteku paricijskega roka v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja, da v zahtevku navedena vknjižba ni bila materialnopravno neveljavna (odstop od pogodb ni bil veljaven), zato ni izpolnjena temeljna predpostavka izbrisne tožbe po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 (1).

Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi najprej poudarja neutemeljenost in protispisnost ugotovitve, da naj bi toženka ne zanikala dejstva izpolnitve pogodbenih obveznosti toženke, prav nasprotno. Zato je nerazumljiv zaključek o izkazanem dejstvu plačila kupnine. Ob tem je tožnica celo opozarjala na pravdno zadevo XI Pg 6/2006 z zahtevkom toženke za ugotovitev ničnosti (podrejeno razveljavitve) odstopa stečajne upraviteljice (z odpovedjo zahtevku) in vpogled navedenega spisa, kar je sodišče opustilo brez navedbe razlogov. Bistveno pa je nevzdržno naziranje o neveljavnosti odstopa stečajne upraviteljice (kot oblikovalnega upravičenja na podlagi zakona z neposrednim učinkom). Sodišče prve stopnje se o veljavnosti odstopa kot nespornega dejstva sploh ne bi smelo vsebinsko opredeljevati. Toženka bi zaradi odstopa imela na razpolago kondikcijske zahtevke, ki pa jih zaradi neplačila kupnine očitno ni uveljavljala. Sodba je tako očitno materialnopravno zmotna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v zahtevku navedena vknjižba ni bila materialnopravno neveljavna (zato ni izpolnjena temeljna predpostavka izbrisne tožbe po prvem odstavku 243. člena ZZK-1), čeprav ne iz razlogov, ki jih navaja, temveč sledečih. V posledici odstopa stečajne upraviteljice je sledeč trditveno gradivo tožnice (ne glede na veljavnost odstopa) pravna prednica tožnice (lahko) pridobila kondikcijski (vrnitveni) zahtevek, ne pa tudi lastninske pravice spornih nepremičnin oziroma nepremičnin, ki so bile predmet tangiranih pogodb (le-ta je z vknjižbo (2) prešla na pravno prednico toženke oziroma toženko). Tangirana vknjižba (v trenutku njenega učinkovanja) ni bila materialnopravno neveljavna (temveč je kvečjemu to šele postala - z odpovedjo). Poleg tega pravna prednica toženke v trenutku sklepanja zavezovalnega pravnega posla s tožnico (njeno pravno prednico) ni imela razpolagalnega upravičenja, zato tega tudi ni mogla (veljavno) prenesti na tožnico, s čimer bi ta pridobila upravičenje (aktivno legitimacijo) za uveljavljanje izbrisne tožbe (kršitev pravice določene osebe na nepremičnini - primerjaj prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Tožnica (njena pravna prednica) je (iz obligacijskega razmerja s prodajalko) pridobila le upravičenje zahtevati izpolnitev pogodbene obveznosti izročitve stvari (tangiranih nepremičnin - predmeta pogodb) tako, da bo na njej pridobila lastninsko pravico (primerjaj prvi odstavek 435. člena OZ (3)), ne pa tudi kakšne pravice na navedenih nepremičninah (kar je, kot že navedeno, ena od predpostavk izbrisne tožbe). Tožba je bila zato (upoštevajoč okvir pritožbenih trditev - drugi odstavek 350. člena ZPP (4) (5) - glede zavrnitve vmesnega ugotovitvenega zahtevka pritožba nima razlogov) neodpravljivo nesklepčna (tožbene trditve niso utemeljevale zahtevka - primerjaj 318. člen ZPP), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevke tožnice.

Ker pritožnica kakšnih razumnih in utemeljenih pritožbenih razlogov zoper sodbo v pritožbi ne navaja, jo je pritožbeno sodišče moralo preizkusiti zgolj še v okvirih uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP. In ker pritožbeno sodišče kakšnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ni zasledilo, je na podlagi 353. (in 359.) člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o zemljiški knjigi - ZZK-1, Uradni list RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZZK-1;

(2) Z učinkom vknjižbe od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo, in ne dejanske vknjižbe - glej 5. člen ZZK-1 z naslovom „Začetek učinkovanja vpisov";

(3) Obligacijski zakonik - OZ, Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 40/07, v nadaljevanju OZ;

(4) Zakon o pravdnem postopku - ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 12/10, v nadaljevanju ZPP;

(5) Po citirani zakonski določbi preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava;