UPRS sodba I U 1364/2012

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 54400-41/2012/6 z dne 7. 8. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 420,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Minister za delo, družino in socialne zadeve je v postopku javnega razpisa za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II v okviru 4. razvojne prioritete „Enake možnosti in spodbujanje socialne vključenosti“ in 4.1. prednostne usmeritve „Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti“ Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje od 2007 – 2013, vlogo prijavitelja A., zavrnil.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je postopek javnega razpisa vodila strokovna komisija, ki jo je imenoval minister in ki je v skladu z Uredbo o postopkih, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba), izvedla odpiranje prejetih vlog in vodila zapisnik o odpiranju. Pri tem je ugotovila, da je prijavitelj pravočasno oddal popolno vlogo oziroma jo je v predpisanem roku dopolnil. Na podlagi navedenega je strokovna komisija vlogo prijavitelja ocenila z upoštevanjem pogojev in meril, določenih v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Končno oceno je oblikovala na podlagi povprečja treh podeljenih ocen ter na podlagi rezultatov ocenjevanja oblikovala predlog prejemnikov sredstev. Javni razpis je določal, da bodo za sofinanciranje predlagani projekti, ki bodo dosegli minimalni kakovostni kriterij 120 od vseh možnih točk oziroma 60 % vseh možnih točk. Ker je skupna vrednost predlaganih projektov, ki so dosegli minimalni prag, presegla razpoložljiva sredstva, so imeli prednost projekti z višjim številom točk. V izbor so bile tako uvrščene vloge, ki so dosegle najmanj 138,33 točk. Strokovna komisija je na podlagi meril za izbor projektov ocenila vlogo prijavitelja z 138 točkami. Zato je ministru predlagala, naj se vloga prijavitelja ne izbere. Podala je še oceno, da se projekt sklada z namenom in cilji javnega razpisa in operativnega programa razvoja človeških virov. Projekt predvideva razvoj izdelkov s pomočjo nove tehnologije, tržna analiza pa je pomanjkljiva. Načrtovane aktivnosti naloge so ustrezne, manjkajo pa ukrepi, povezani s tveganji glede ranljivih ciljnih skupin. Cilj in rezultat projekta opravičujejo vrednost projekta. Nekateri stroški so manj logični, vendar pa je celotna vrednost projekta ustrezna. Projektno partnerstvo je za izvedbo projekta manj ustrezno, predvsem kar se tiče tržnih aktivnosti in dela ranljive ciljne skupine.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila njena vloga na javni razpis pravočasna in popolna. Po oceni strokovne komisije ji je bilo dodeljenih 138 točk, kar ni zadoščalo za uvrstitev tožeče stranke na seznam 17 prejemnikov sredstev, od katerih je bilo zadnjemu dodeljenih 138,33 točke. S 138 točkami je bila uvrščena na 18. mesto, zato je strokovna komisija predlagala, da se jo ne izbere. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu organu, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Tožbo zoper izpodbijani sklep vlaga zato, ker je uvrstitev tožeče stranke na 18. mesto posledica nezakonite obravnave višje uvrščene vloge drugih prijaviteljev. Uspeh tožeče stranke je namreč odvisen tudi od pravilne in zakonite obravnave ostalih prijaviteljev. Če bi se vloge prijaviteljev obravnavale skladno s predpisi, bi bila tožeča stranka uvrščena na 17. mesto in bi bila s tem upravičena do sredstev. Uvrstitev tožeče stranke na 18. mesto je posledica nezakonite obravnave višje uvrščenih vlog prijaviteljev B. (prvo mesto) in C. (šesto mesto). Zato je tožeča stranka obenem z vložitvijo te tožbe, vložila tudi tožbo na odpravo sklepa, ki je bil vročen prijavitelju C. in tožbo na odpravo sklepa, ki je bil vročen prijavitelju B. Pravni interes tožeče stranke je izkazan najprej s tem, da gre pri vseh sklepih za isti postopek javnega razpisa, v katerem imajo vsi prijavitelji položaj udeleženca, nato pa še s tem, da sta oba izdana sklepa bistveno vplivala na pravico tožeče stranke, da pridobi sredstva javnega razpisa. V primeru zakonite obravnave vlog B. in C. bi bila tožeča stranka uvrščena na 16. mesto. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj meni, da sta bili vlogi prijavitelja B. in C. nezakonito obravnavani.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču najprej predlaga, naj tožbo na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, (v nadaljevanju ZUS-1) zavrže. Tožnica svoj pravni interes utemeljuje s sklepoma, ki se izpodbijata v drugih postopkih, kjer pa ni bilo odločeno o pravici tožeče stranke, pač pa o pravici prijaviteljev B. in C. Z ugovori, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, ne brani svojega pravnega interesa, saj se njeni tožbeni ugovori nanašajo na pravni položaj prijaviteljev B. in C.

Podrejeno pa tožena stranka navedbe in predloge tožeče stranke zavrača kot neutemeljene. V nadaljevanju pojasnjuje pravno podlago za odločitev in opisuje potek postopka ter vsebino listin, ki so v upravnih spisih. Pojasnjuje tudi razloge odločitve, da se vloga tožeče stranke zavrne oziroma ne izbere. Pri tem poudarja, da je postopek z vlogo tožeče stranke, ki je bila ocenjena s 138 točkami, potekal v skladu s predpisi in pogoji javnega razpisa ter da je sklep, ki je bil izdan, zakonit in pravilen.

Z navedbo tožeče stranke, da je bila njena uvrstitev na 18. mesto posledica nezakonite obravnave vloge drugega prijavitelja, pa se tožena stranka ne strinja. Poudarja, da so vsi sklepi, ki jih izpodbija tožeča stranka, pravilni in zakoniti in da je bil tudi postopek izpeljan zakonito. Uspeh posameznega prijavitelja pa je na prvem mestu odvisen od kvalitete njegove vloge. Ponovno poudarja, da je bil postopek dodelitve sredstev preko javnega razpisa pripravljen na podlagi določil Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), Uredbe o postopku, Uredbe ter druge zakonodaje s področja izvajanja Evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji. Strokovna komisija je svoje delo opravila skladno s področno zakonodajo. Pri ocenjevanju formalno popolnih vlog je strokovna komisija upoštevala mnenje strokovnih služb tožene stranke, pri čemur pa poudarja, da niti veljavna področna zakonodaja niti interni akti tožene stranke ne zavezujejo članov strokovne komisije k upoštevanju takšnih mnenj. V nadaljevanju tudi podrobneje utemeljuje pravilnost odločitve v postopku s prijaviteljem B. oziroma C. Glede na navedeno tožena stranka v primeru, da sodišče tožbe ne bo zavrglo, le temu predlaga, da tožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne.

Tožba je utemeljena.

Tožnica v tožbi izpodbija odločitev, ki se nanaša nanjo, čeprav samemu številu točk, ki jih je dosegla, ne oporeka. Po presoji sodišča tožeča stranka glede na način izbire, nesporno število doseženih točk in doseženih točk drugih prijaviteljev ter glede na uvrstitev svoje vloge na 18. in s tem prvo naslednje mesto za prejemniki sredstev, izkazuje pravni interes za tožbo iz razlogov, ki jih je navedla že v tožbi. V kolikor bi obveljalo stališče tožene stranke, tožeča stranka pravzaprav nikoli ne bi mogla imeti pravnega interesa za vložitev tožbe. To pa posledično pomeni, da ugoditvena odločba oziroma sklep v postopku javnega razpisa ne bi mogla biti nikoli podvržena sodni presoji, čeprav nedvoumno vpliva na pravni položaj tožnika, kar je v nasprotju s 25. členom Ustave. RS.

Z vpogledom v spis I U 1362/2012 tukajšnjega sodišča v zadevi, kjer se je v zvezi z omenjenim razpisom obravnavala tožba tožeče stranke zoper sklep, izdan o vlogi prijavitelja C., je sodišče ugotovilo, da je bila tožba tožeče stranke 11. decembra 2012 pravnomočno zavrnjena. V zadevi I U 1363/2012, v kateri se je obravnavala tožba v zadevi prijavitelja B. pa je sodišče dalo prav tožeči stranki in je s sodbo z dne 5. 3. 2013 sklep tožene stranke št. 54400-55/2012-6 z dne 7. 8. 2012, ki je bil izdan prijavitelju B., odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Čim pa je tako, je potrebno zaradi povezanosti zadev oziroma odvisnosti izpodbijanega sklepa od odločitve o vlogi navedenega prijavitelja B. tožbi ugoditi. Od izida postopka, ki se vodi v zvezi z prijaviteljem B., je namreč odvisen tudi uspeh tožeče stranke v konkretnem javnem razpisu. Sodišče se sicer strinja s toženo stranko, da je uspeh na razpisu posameznega prijavitelja v največji meri odvisen od kakovosti njegove vloge. Vendar pa glede na to, da s svojo vlogo konkurira tudi z drugimi prijavitelji, lahko pride do situacije, da je uspeh stranke odvisen tudi od pravilne in zakonite obravnave ostalih prijaviteljev, kot se je glede prijavitelja B. zgodilo v danem primeru.

Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. V smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je pristojni organ pri tem vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Stroški tožnika so bili odmerjeni na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu in povečane za 20 % DDV.