VSM sodba I Cpg 212/2010

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu (prvi odstavek 1. točke izreka) in v stroškovni odločitvi (2. točka izreka) spremeni tako, da sedaj glasi:
Tožbeni zahtevek, ki glasi:
Tožena stranka RS, G ul. 20, L je dolžna plačati tožeči stranki G d.o.o., S ul. 4,M na račun njenega pooblaščenca Odvetniške pisarne K - J o.p., d.n.o., UVK 8, M pri UB d.d. L, številka računa ... znesek 25.246,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.12.2008 do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo, se zavrne.
Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 3.465,10 (tri tisoč štiristo petinšestdeset 10/100) EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.„
Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 808,80 (osemsto osem 80/100) EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 25.246,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.12.2008 do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo (prvi odstavek 1. točke izreka). Zahtevek tožeče stranke v presežku za znesek 23.993,80 EUR in za obrestni del od glavnice od 31.10.2005 do 18.12.2008 pa je zavrnilo (drugi odstavek 1. točke izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka in uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna. Tožeča stranka v svojih tožbenih navajanjih zahtevka v smeri neupravičene obogatitve namreč ni podala. V tej smeri ne navaja in ne govori o prikrajšanju niti ne zatrjuje, da bi bila RS na račun plačane kupnine obogatena. Opozarja na določbo drugega odstavka 2. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, po katerem sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Tožeči stranki ne more prisoditi kaj drugega od tistega kar zahteva. Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev procesnih pravil. V predmetni zadevi tudi ni mogoče uporabiti določbe 191. člena Obligacijskega zakonika - OZ, saj si tožeča stranka ni pridržala pravice plačano zahtevati nazaj niti ne zatrjuje, da je bila prisiljena k plačilu. Sodišče je tako odločalo mimo trditev in dokazov v to smer. S tem je po prepričanju tožene stranke storjena bistvena kršitev postopkovnih pravil. Tožena stranka se sicer strinja z navedbo sodišča, da pravna podlaga tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, vendar pa sodišče lahko preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Po prepričanju tožene stranke je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve iz naslova neupravičene obogatitve, saj RS ni neupravičeno obogatena, ker sama ni prejela kupnine. Zgolj okoliščina, da so bila denarna sredstva nakazana na transakcijski račun sodišča, namreč ne pomeni, da je ta znesek prejela toženka oziroma RS. V pritožbi tožena stranka tudi ponavlja že na prvi stopnji podan ugovor zastaranja, saj je tožeča stranka najkasneje na naroku prve javne dražbe izvedela za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, to je dne 02.09.2005, tako da se je triletni rok za vložitev tožbe iztekel v letu 2008.

3Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe. Zavzema stališče, da bi sicer sodišče prve stopnje moralo njenemu zahtevku ugoditi na podlagi predpisov o odškodninski odgovornosti in ne na podlagi neupravičene obogatitve. Izpostavlja, da je tožeča stranka s tem, ko je podala navedbe glede odškodninske odgovornosti, podala tudi navedbe glede elementov za obveznost iz naslova neupravičene obogatitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, temelji na napačni uporabi materialnega prava.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:

- da je tožeča stranka na javni dražbi dne 22.09.2005, ki se je vodila pod opr. št. In 03/00329 pri Okrajnem sodišču, kupila stanovanje identifikacijske oznake ..., pripisane pri podvložku ... k.o. P in zanj plačala kupnino v višini 25.246,20 EUR in sicer varščino dne 21.09.2005 v višini 2.503,76 EUR in preostanek kupnine dne 21.10.2005 v višini 22.742,44 EUR, vse pa na račun Okrožnega sodišča v M;

- da je bila pri vl. št. ... k.o. P, kjer je vpisana zadevna nepremičnina, od dne 12.07.2005 vpisana plomba za vknjižbo pridobitve lastninske pravice predlagatelja V.P., šele kasneje, dne 01.08.2005 pa je bila vpisana zaznamba izvršbe;

- zadevna nepremičnina je bila nato domaknjena tožeči stranki, zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v M pa naloženo, da ob izročitvi nepremičnine kupcu izbriše zaznambo sklepa o izvršbi in vpisano hipoteko v korist upnika V.P.;

- tožeča stranka se na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine opr. št. In 03/00329 z dne 08.05.2006 ni mogla vpisati v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine zaradi plombe Dn. št. ..., ki je bila vknjižena pri sporni nepremičnini pred javno dražbo in v zvezi s katero je prišlo do vpisa lastninske pravice na zadevni nepremičnini v korist V.P.;

- sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v postopanju izvršilnega sodišča v zvezi z dražbo zadevne nepremičnine ni bilo zaslediti elementov protipravnosti, prav tako ni ugotovilo neskladnosti 89. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 z Ustavo Republike Slovenije v smislu zakonodajne protipravnosti;

- zaradi plačila varščine v znesku 2.503,76 EUR in preostanka kupnine v znesku 22.742,44 EUR na račun Okrožnega sodišča v M je prišlo do premika premoženja, zaradi katerega je bila tožeča stranka prikrajšana, tožena stranka pa obogatena;

- izvršilno sodišče je nakazano varščino in kupnino na podlagi sklepa o razdelitvi razdelilo med upnike zaradi poplačila njihovih terjatev;

- ker se tožeča stranka, kljub temu, da je na originaren način pridobila lastninsko pravico na zadevni nepremičnini, zaradi okoliščin, nastalih po plačilu kupnine, v zemljiški knjigi ni mogla vknjižiti kot lastnik nepremičnine, je odpadla pravna podlaga za vpis v zemljiško knjigo oziroma se ta podlaga ni uresničila, čeprav je tožeča stranka nanjo računala.

7Na podlagi izpostavljenih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke, obstoji pa obveza do vrnitve neupravičene pridobitve in sicer zneska, ki ga predstavlja višina kupnine, ki jo je plačala tožeča stranka na račun tožene stranke.

8Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje stališču prvostopnega sodišča, da ne obstoji odškodninska odgovornost tožene stranke za uveljavljani zahtevek in v izogib nepotrebnemu ponavljanju povzema pravilne in izčrpne razloge sodišča prve stopnje za tako sprejeto odločitev, ki jim v bistvu ni kaj dodati. Morda je izpostaviti le dejstvo, da si je, kot izhaja iz podatkov spisa, tožeča stranka na dan pred javno dražbo zadevne nepremičnine (21.09.2005) pridobila zemljiškoknjižni izpisek (priloga A2 spisa) iz katerega je razvidno, da je pri nepremičnini, za katero je tožeča stranka konkurirala na javni dražbi, od dne 11.07.2005 vpisana plomba za vknjižbo pridobitve lastninske pravice predlagatelja V.P. Slednji se je dražbe dne 22.09.2005 tudi udeležil in opozoril, da je lastnik stanovanja, ki se prodaja na javni dražbi. Skrbnost dobrega gospodarja bi tožeči stranki, ki se kot gospodarska družba ukvarja s prometom nepremičnin, izpostavljeni okoliščini, tako vpisana plomba vknjižbe pridobitve lastninske pravice kot tudi sklicevanje V.P., da je on lastnik nepremičnine, ki je bila predmet dražbe, morale vzbuditi ustrezno reagiranje, ki bi v duhu skrbnosti narekovalo ustrezno presojo tako vpisane plombe kot zatrjevane lastninske pravice tretjega. Učinki zemljiškoknjižnih vpisov, v konkretnem primeru plombe, ki je predstavljala predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice, bi tožeči stranki kot družbi, katere poslovna dejavnost je promet z nepremičninami, mogli oziroma morali biti znani. Zaradi opustitve dolžnega skrbnega ravnanja tožeče stranke v okviru svoje poslovne dejavnosti mora škodljive posledice takšne opustitve nositi sama, ne pa posledic lastnih napak in nezadostne skrbnosti bremena odgovornosti prevaliti na druge.

9Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da na pravno podlago zahtevka ni vezano, ter da je dolžno preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Kljub nadaljnji obrazložitvi, da je pazilo na meje postavljenega tožbenega zahtevka ter spoštovalo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je pritrditi pritožbi, da je izpodbijano odločitev, opirajoč se na 190. člen OZ, sprejelo z napačno uporabo materialnega prava.

10Sodišče prve stopnje je kot odločilno dejstvo, na katerega je vezalo svojo odločitev, ugotovilo dejstvo, da je tožeča stranka na račun sodišča plačala tako znesek varščine, kot tudi znesek kupnine, v skupnem znesku 25.246,20 EUR, kar za tožečo stranko predstavlja prikrajšanje, za toženo stranko pa obogatitev, dokler slednja teh zneskov ni razdelila med upnike. Zavzelo je še stališče, da je tožena stranka prejela znesek 25.246,20 EUR glede na podlago, ki se ni uresničila, oziroma je kasneje odpadla.

11Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožeča stranka trditev, relevantnih za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve, tekom postopka ni zatrjevala oziroma navajala. Pritožba zato utemeljeno izpostavlja, da tožeča stranka trditvene podlage v smeri neupravičene obogatitve ni podala, saj ni navajala oziroma govorila o prikrajšanju, niti ni zatrjevala, da bi bila RS na račun plačane kupnine obogatena.

12Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.

13Pri presoji, ali je prišlo do neupravičene obogatitve na škodo drugega, morajo biti tedaj podane sledeče predpostavke: obogatitev tožene stranke, prikrajšanje tožeče stranke, vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem ter odsotnost podlage za takšen prehod premoženja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da zatrjevana trditvena podlaga in že izpostavljene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ne omogočajo sklepčnosti v smeri utemeljenosti tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. Tožeča stranka obogatitve tožene stranke na račun njenega prikrajšanja ni zatrjevala, zgolj med strankama nesporno dejstvo, da je tožena stranka na račun Okrožnega sodišča nakazala zneska varščine in kupnine, pa ne daje podlage za ugotovitev obogatitve na strani tožene stranke. Dejstvo je namreč, da je zadevna denarna sredstva sodišče razdelilo upnikom na podlagi sklepa o poplačilu njihovih terjatev v zvezi z izvršilno zadevo Okrajnega sodišča opr. št. In 03/00329 in kar pomeni, da tožena stranka na račun prikrajšanja tožeče stranke ni dosegla nobene koristi. Tudi če so bila zadevna sredstva začasno na računu Okrožnega sodišča št. 01100-6950421931 to ne pomeni, da so ta sredstva povečala premoženjsko maso tožene stranke, kar bi lahko predstavljalo morebitno obogatitev, temveč so bila na naveden račun nakazana z namenom razdelitve zadevnih sredstev za potrebe prej navedenega izvršilnega postopka. Kakšno korist je tožena stranka dosegla, oziroma v čem se odraža obogatitev tožene stranke s tem, ko so bila v določenem obdobju na navedenem računu sodišča denarna sredstva tožeče stranke, pa tožeča stranka ni ne zatrjevala ne dokazovala.

14Upoštevaje, da brez zanesljive ugotovitve obogatitve oziroma okoriščenja toženca ni verzijskega zahtevka, sodišče druge stopnje ugotavlja, da dejstva, ki jih je ponudila tožeča stranka, in dokazi, ki so bili izvedeni, ne dajejo zadostne podlage za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve. Osrednje, najpomembnejše pravno dejstvo in predpostavka terjatve iz neupravičene pridobitve je namreč pridobitev, okoriščenje, prehod premoženja. Prikrajšanje samo po sebi namreč ne zadošča. Te predpostavke pa tožeča stranka ni zatrjevala, zato je glede te pravne podlage tožba nesklepčna. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo (4. in 5. alineja 358. člena ZPP).

15Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala sodišču druge stopnje tudi spremembo stroškovnega izreka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka, v celoti neuspešna v postopku, je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tej je sodišče druge stopnje priznalo stroške, ki so bili v postopku potrebni ter jih odmerilo v skladu z veljavno odvetniško tarifo. Temu ustrezno ji je priznalo pravdne stroške za odgovor na tožbo (890,50 EUR) in materialne stroške v zvezi z odgovorom na tožbo (20,00 EUR) po tar. št. 6002, za pripravljalno vlogo (890,50 EUR) in materialne stroške v zvezi s to vlogo (20,00 EUR) po tar. št. 6002, za zastopanje na naroku dne 3.2.2010 (822,00 EUR) po tar. št. 3102 in za zastopanje na naroku dne 17.3.2010 (822,00 EUR) po tar. št. 3102, kar znaša skupaj 3.465,10 EUR. Te stroške je dolžna povrniti tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

16Toženi stranki, uspešni s pritožbo, je dolžna tožeča stranka povrniti tudi pritožbene stroške v višini 808,80 EUR, kar predstavlja v smislu določb 155. člena ZPP potrebne stroške za pritožbo (788,80 EUR) in materialne stroške (20,00 EUR). Te je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.