VSK sklep CDn 572/2013

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o ugovoru.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor kot neutemeljen, pri čemer je v uvodu sklepa navedlo, da je odločalo o ugovoru F.M., iz obrazložitve pa izhaja, da je ugovor vložila M.H.

Zoper navedeni sklep se pritožujeta tako F.M. kot M.H., ki navajata, da sta dediča po pokojni nasprotni udeleženki L.M. Sklep izpodbijata iz istih razlogov, ki sta jih navajala že v ugovoru in sicer trdita, da imata na podlagi sklepa N 1 na predmetnem stanovanju zastavno pravico, zato sodišče ne bi smelo dovoliti predlaganega vpisa lastninske pravice na predlagatelja.

Pritožba je utemeljena.

Kot je bilo že navedeno, je prvostopenjsko sodišče v uvodu izpodbijanega sklepa navedlo, da odloča o ugovoru F.M., iz obrazložitve sklepa pa izhaja, da je ugovor vložila M.H. Upoštevaje podatke spisa, iz katerih izhaja, da sta ugovor zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica dovolila predlagani vpis lastninske pravice na predlagatelja, vložila oba udeleženca, torej tako F.M. kot M.H. (z ločenima vlogama), je torej izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (ki se uporablja tudi v zemljiškoknjižnih postopkih na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP), na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na navedeno nasprotje med uvodom izpodbijanega sklepa in obrazložitvijo namreč sploh ni jasno, o čigavem ugovoru je sodišče odločalo, zato se tudi ni bilo mogoče opredeliti do pritožbenih trditev. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o ugovoru (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), pred katerim bo prvostopenjsko sodišče moralo najprej poskrbeti za izpolnjenost vseh potrebnih procesnih predpostavk za odločanje o vloženem pravnem sredstvu.