VSC sklep Cpg 210/2013

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje v točki II. izreka se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave in s sklepom izreklo: “I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 150151/2010 z dne 28. 10. 2010 se v 1. točki izreka delno razveljavi za znesek 750,00 EUR in se v tem obsegu postopek ustavi. II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 150151/2010 z dne 28. 10. 2010 se v točki 1. delno vzdrži v veljavi, v točki 3. pa v v celoti, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še znesek 6.204,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: - 124,15 EUR od 2. 9. 2010 dalje do plačila, - 1.187,64 EUR od 8. 6. 2010 dalje do plačila, - 863,92 EUR od 8. 6. 2010 dalje do plačila, - 667,03 EUR od 8. 6. 2010 dalje do plačila, - 819,02 EUR od 15. 6. 2010 dalje do plačila, - 805,19 EUR od 15. 6. 2010 dalje do plačila, - 316,69 EUR od 10. 9. 2010 dalje do plačila, - 1.069,33 EUR od 2. 9. 2010 dalje do plačila, - 177,42 EUR od 4. 7. 2010 do 22. 5. 2012, - 116,94 EUR od 27. 7. 2010 do 22. 5. 2012, - 173,25 EUR od 2. 8. 2010 do 22. 5. 2012, - 74,41 EUR od 22. 8. 2010 do 22. 5. 2012, - 50,16 EUR od 22. 8. 2010 do 23. 5. 2012, - 17,13 EUR od 28. 8. 2010 do 23. 5. 2012, - 57,52 EUR od 31. 8. 2010 do 23. 5. 2012, - 25,19 EUR od 14. 10. 2010 do 23. 5. 2012, - 312,26 EUR od 14. 10. 2010 do 31. 5. 2012 ter izvršilne stroške v višini 36,00 EUR z zakonskimi zamudni mi obrestmi od 24. 11. 2010 dalje do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati še nadaljnje pravdne stroške v višini 1.304,66 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njegovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo.”

Tožena stranka je zoper odločbo sodišča prve stopnje vložila pravočasno delno pritožbo, s katero izpodbija sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje (točka II. izreka) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Navaja, da iz navedb v njeni pripravljalni vlogi z dne 22. 6. 2012 ni mogoče zaključiti, da pripoznava zahtevek še za 6.954,64 EUR in da sodišče ni upoštevalo, da gre za tožbeni zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Meni, da sodišče sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati.

Tožeča stranka je pritožbene navedbe tožene stranke označila kot očitno neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, toženo stranko in njenega pooblaščenca pa denarno kaznuje, vsakega z najvišjo predpisano denarno kaznijo, ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je toženi stranki naložilo plačilo zneska 6.204,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot izhajajo iz izreka sodbe. Sodbo je izdalo na podlagi izjave tožene stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 22. 6. 2012 in vloge tožeče stranke z dne 10. 7. 2012. Navedlo je, da je tožena stranka s to pripravljalno vlogo priznala glavnico 6.954,64 EUR s pripadki in pri tem navajala, da je del glavnice v višini 750,00 EUR že plačala.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 316. člena določa, da sodišče izda brez nadaljnjega obravnavanja sodbo s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodbo na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek.

Pripoznava zahtevka pomeni toženčevo izjavo, da je tožnikov zahtevek utemeljen, je toženčeva izjava volje, da naj bo obsojen na tisto, kar v tožbi zahteva s tožbo. Nanaša se na zahtevek v procesnem smislu.(1)

Pripoznava zahtevka se torej razlikuje od priznanja dejstev. Tudi če toženec prizna vsa dejstva, to še ne pomeni, da bo zahtevku po materialnem pravu ugodeno. Zahtevku bo lahko ugodeno le, če je tožba sklepčna, torej če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialne pravu utemeljen.

Priznanja dejstev torej ni moč enačiti s pripoznavo zahtevka, ki je temelj za izdajo sodbe na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja. Pomembno je tudi, da je izjava o pripoznavi jasna in nedvoumna. Izjava tožene stranke, ki istočasno navaja, da je že plačala del glavnice ter da tožeči stranki dolguje po računih iz tega postopka cel vtoževani znesek s pripadki, ni jasna in nedvoumna in sodišče na njeni podlagi brez nadaljnjega obravnavanja tožbenemu zahtevku kot je bil tedaj postavljen, ni moglo ugoditi. V izjavi tožene stranke z dne 22. 6. 2013 o določenih dejstvih sodišče prve stopnje zato ni imelo osnove za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, kot to utemeljeno pritožbeno opozarja tožena stranka. Sodišče bi kvečjemu lahko, če bi ugotovilo, da po podani izjavi tožene stranke in po odgovoru tožeče stranke v vlogi z dne 10. 7. 2012 med strankama ni več sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe brez razpisa naroka, izdalo odločbo o sporu, kot mu to dopušča 488. člen ZPP. Ker tega ni storilo in je v nasprotju z določbo 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to utemeljeno smiselno uveljavlja tožena stranka v pritožbi, na to kršitev pa bi bilo pritožbeno sodišče dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v točki II. izreka razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (člen 354/I ZPP).

Ker je bila pritožba tožene stranke utemeljena, pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke za kaznovanje tožene stranke in njenega pooblaščenca.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži do končne odločbe (člen 165/III ZPP).

V novem sojenju naj sodišče ravna v zgoraj nakazani smeri.

-----

Op. št. (1): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV Založba, 2005-, stran 77