VSRS Sklep I R 137/2013

Predlog se zavrne.

1Med pravdnima strankama je pri Okrožnem sodišču v Novem mestu v teku pravdni postopek zaradi zvišanja preživnine. Toženec je 30. 10. 2013 predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker je na stvarno in krajevno pristojnem sodišču zaposlena sestra zakonite zastopnice, ta okoliščina pa dopušča možnost posrednega oziroma neposrednega vpliva na odločitev sodišča.

2Predlog ni utemeljen.

3Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Okoliščine, da je sestra zakonite zastopnice tožnice zaposlena kot strojepiska na civilnem oddelku Okrožnega sodišča v Novem mestu, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Novem mestu. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodnim osebjem in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen v zvezi s 75. členom ZPP) in ustrezno organizacijo dela.

5Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.