VSRS Sodba IV Ips 68/2013

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1

Prekrškovni organ

Policijske postaje Domžale

je dne 25. 11. 2011 kršitelju izdal plačilni nalog, št. 101882297, zaradi prekrška po drugem odstavku 7. člena Zakona o javnem redu in miru

(v nadaljevanju ZJRM-1) ter mu izrekel globo 417,29 €

. K

ršitelj je dne 28. 11. 2011 prekrškovnemu organu poslal vlogo, ki jo je prekrškovni organ obravnaval kot zahtevo za sodno varstvo in kršitelja z dopisom z dne 2. 12. 2011 pozval k dopolnitvi te vloge. Ker kršitelj vloge v roku za odpravo pomanjkljivosti ni dopolnil, je prekrškovni organ s sklepom, št. 223-352/2011 z dne 3. 2. 2012 zahtevo za sodno varstvo zavrgel ter kršitelju naložil plačilo sodne takse, ki jo je odmeril s posebnim plačilnim nalogom z dne 16. 3. 2012. Zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse je kršitelj vložil ugovor, ki ga je prekrškovni organ s sklepom z dne 10. 6. 2012 zavrgel kot prepozen. Dne 20. 6. 2012 je kršitelj vložil „zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse“. Okrajno sodišče v Domžalah je to vlogo obravnavalo kot zahtevo za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju kršiteljevega ugovora zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse ter s sodbo ZSV 164/2012 z dne 18. 7. 2012 zahtevo zavrnilo, kršitelju pa naložilo plačilo sodne takse.

2

Zoper pravnomočno sodbo

vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovn

a državna tožilka, iz razloga po 8. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov glede navedb zahteve za sodno varstvo in je ni mogoče preizkusiti. Iz zahteve za sodno varstvo izhaja, da je bil kršitelj od 3. 12. 2011 pa do 20. 4. 2012 hospitaliziran na psihiatrični kliniki. Vsa pisanja prekrškovnega organa v tem času so bila kršitel

ju poslana na domači naslov, pri čemer sodišče ni

preverjalo, kdo je dejansko podpisal povratnico. Sodišče v izpodbijani sodbi ni navedlo razlogov o tem, ali so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornosti za prekršek, kljub temu, da je storilec navedel, da ni sposoben „urejati opravilne sposobnosti, ker je prizadet od možganske kapi“. Vlagateljica prilaga mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki je bilo izdelano za potrebe drugega

postopka in iz katerega izhaja, da so bile že 17. 10. 2011 pri storilcu podane številne telesne zdravstvene motnje, zaradi katerih ni bil sposoben razumeti pomena svojega dejanja in obvladovati svojega ravnanja, prav tako pa tudi ni sposoben sodelovati v postopku o prekršku.

3Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena kršitelju, ki se o njej ni izjavil.

B.

4

Vrhovno sodišče zavrača stališče vlagateljice, da bi se sodišče v obrazložitvi sodbe moralo opredeliti do tega, ali so bila pisanja kršitelju vročena oziroma kdo je podpisal vročilnice. Kršitelj v zahtevi za sodno varstvo ni zatrjeval, da mu katerokoli pisanje ni bilo (pravilno) vročeno. Z navedbami, da je bil v času od 3. 12. 2011 do 20. 4. 2012 hospitaliziran na psihiatrični kliniki je utemeljeval izključno svojo neprištevnost. Glede na odsotnost navedb zahteve za sodno varstvo v tej smeri ter upoštevaje dejstvo, da so vročitve izkazane s podpisanimi vročilnicami, ki se nahajajo v spisu, se sodišče v obrazložitvi sodbe ni bilo dolžno opredeliti do vprašanja, ali so podpisi na vročilnicah res kršiteljevi.

5Sodišče kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni zagrešilo niti s tem, da se ni opredelilo do vprašanja,

ali so podane okoliščine, ki izključujejo odgovornosti za prekršek

. Sodišče se mora

v obrazložitvi odločbe opredeliti le do tistih navedb, ki so v konkretnem primeru za odločitev bistvene. V

okviru odločanja o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog za plačila sodne takse kršiteljeva prištevnost, kot element krivde, ni relevantna. Sodišče v tej fazi postopka preizkusi le, ali je prekrškovni organ ravnal pravilno, ko je kršiteljev ugovor zavrgel kot prepozen. Ta preizkus je sodišče opravilo ter ugotovilo, da je bil kršiteljev ugovor vložen po izteku zakonsko določenega roka. Ob tem pa je kršitelja opozorilo tudi, da je stroške postopka v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo povzročil že 28. 11. 2011 in ne v obdobju, v katerem se zdravi na psihiatrični kliniki.

6Izpodbijana sodba torej vsebuje vse potrebne razloge. Obstoj okoliščin, ki naj bi izključevale kršiteljevo odgovornost za prekršek, pa bo vrhovna državna tožilka morala uveljavljati v zahtevi za varstvo zakonitosti zoper plačilni nalog, s katerim je bil kršitelj spoznan za odgovornega storitve prekrška.

C.

7Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo

zavrnilo (425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).