VSL sklep II Cp 2241/2013

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da glasi:
„Predlogu tožene stranke z dne 20. 6. 2013 se ugodi tako, da se jo oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah P 149/2012 z dne 15. 5. 2013“.
2. Odločitev o stroških postopka v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 20. 6. 2013 in toženi stranki dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo z dne 20. 6. 2013 v višini 471,00 EUR v štirih obrokih po 117,75 EUR tako, da mora prvi obrok plačati v 15 dneh, naslednje pa do vsakega 15. dne v mesecu.

2Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za taksno oprostitev ugodi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predlaga povrnitev pritožbenih stroškov, ki naj jih plača tožeča stranka. Pritožnik je navajal, da se mu od njegovih mesečnih dohodkov iz delovnega razmerja trga znesek po predhodni odredbi, ki jo je v tej pravdi izposlovala tožeča stranka ter da mu ostane le znesek minimalne plače. Teh odtegljajev ni mogoče subsumirati pod standard administrativne prepovedi. Zakon o sodnih taksah narekuje taksno oprostitev, če bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo preživljanje predlagatelja ali oseb, ki jih je dolžan preživljati po zakonu. Upoštevati bi bilo treba, da z delom sredstev, ki se mu odtegujejo po predhodni odredbi, ne more razpolagati. Iz predloženih dokazil k vlogi izhaja, da sta pritožnik in njegova žena v zadnjih treh mesecih prejemala povprečno 1.700,00 EUR dohodkov iz delovnih razmerij in da preživljata dva skupna otroka. Dohodek na družinskega člana je bil v povprečju 425,00 EUR, kar je manj od cenzusa po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi z 20. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki znaša 523,12 EUR. Torej dohodek na družinskega člana pritožnikove družine ne doseže cenzusa niti ob upoštevanju „administrativne prepovedi“. Odločilen ni le lastni dohodek pritožnika, temveč povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Na višino dohodka ni mogoče sklepati iz podatkov o izjavi o premoženjskem stanju, ki je lahko izpolnjena površno, ampak na podlagi podatkov iz priložene dokumentacije – izpiski in potrdila za zadnje tri mesece.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeni očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje namreč pri ugotavljanju pritožnikovih dohodkov in dohodkov njegove žene ni presojalo le predložene izjave o premoženjskem stanju, za katero pritožnik trdi, da je lahko izpolnjena površno in napačno, pač pa celotno procesno gradivo, ki ga je k njej priložil (bančni izpiski, obračuni plač, potrdila o šolanju skupnih otrok). Na tej podlagi je ugotovilo, da sta pritožnik in njegova žena zaposlena, da je pritožnikova mesečna plača iz naslova rednega dela povprečno 698,95 EUR, ženin bruto dohodek pa 858,10 EUR ter da imata dva šoloobvezna otroka.

5Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v predloženih listinah, pa je treba pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo pravilo tedaj veljavnega 11. člena ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami), ko je ocenilo, da pogoji za popolno taksno oprostitev po prvem odstavku navedenega določila niso izpolnjeni.

6Pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev plačila sodnih taks je odločilno, ali bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče mora pri tem skrbno presoditi vse okoliščine primera, zlasti premoženjsko stanje strank in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Pri tej presoji je sicer pravilno izhajalo iz smiselne uporabe določb ZBPP, ker ZST-1 podrobnejših meril za presojo upravičenosti do taksne oprostitve ne predpisuje. Vendar je kriterije, ki jih za ugoditev prošnje za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in ki se lahko smiselno uporabljajo tudi v tem postopku, glede na ugotovljene dejanske okoliščine napačno uporabilo. Po navedenih merilih namreč šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov (oziroma v tem primeru zaradi taks) ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodki) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve – minimalnega dohodka. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje slednji trenutno znaša 261,56 EUR, oziroma dvakratnik tega zneska 523,12 EUR. Navedeni podatek je sodišče prve stopnje napačno ocenjevalo le v primerjavi z lastnim dohodkom pritožnika samega, ne pa v primerjavi z dohodki družine. Lastni dohodek prosilca je pravno upošteven le pri samskih prosilcih. Pri prosilcih z družinskimi člani pa je pravnorelevanten kriterij mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine – primerjaj drugi odstavek 13. člena ZBPP). V obravnavanem primeru po ugotovitvah sodišča prve stopnje povprečni mesečni prejemki v pritožnikovi družini znašajo skupaj 1.557,05 EUR (698,95 EUR + 858,10 EUR). Upoštevaje dejstvo, da gre za štiričlansko družino, znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine le 389,26 EUR. To pa ne presega dvakratnega zneska minimalnega dohodka po ZSVarPre (523,12 EUR). Ob ugotovljenem znesku sodne takse za pritožbo, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje znaša 471,00 EUR, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bila s plačilom navedene sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo pritožnik in njegovi družinski člani. To pa narekuje zaprošeno popolno taksno oprostitev po prvem odstavku 11. člena ZST-1.

7Ker je sodišče prve stopnje ob sicer pravilni ugotovitvi dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo, je zato pritožbeno sodišče toženca oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo in v tej smeri na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo izpodbijani sklep.

8Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo v zvezi s pritožnikovo pritožbo (analogna uporaba člena 164 ZPP in četrtega odstavka 165. člena ZPP).