VSRS Sodba II Ips 314/2010
ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.314.2010Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Sodišče lahko dopusti intervencijo le v primeru, če intervenient poda izjavo o vstopu v pravdo. Služnostni upravičenec V. M. intervencije sploh ni predlagal in zato sodišče o dopustitvi intervencije ni moglo odločati. Zato v reviziji zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru ne more biti podana.
Izrek
Revizija se zavrne.
Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 674,18 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženca, da se izseli iz tožnikovih stanovanjskih prostorov in opusti vse posege v tožnikove nepremičnine.
2Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.
3Toženec je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi „nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve postopka“. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila podana zato, ker sodišče služnostnemu upravičencu na stanovanju, V. M., ki je tožnikov brat in toženčev stric, ni dopustilo stranske intervencije. Obe nižji sodišči naj bi nepravilno uporabili materialno pravo zato, ker nista upoštevali vsebine izročilne pogodbe ter dejstva, da tožnik ne izpolnjuje obveznosti po tej izročilni pogodbi. Sodišči tudi nista upoštevali dogovora med tožencem in služnostnim upravičencem. Sodišči sta strogo pravno formalno obravnavali pravdno zadevo, brez upoštevanja osnovnih pravil pravnih načel pravičnosti in poštenja, pri čemer je toženec nekakšna žrtev družinskih razmer.
4Tožnik je po svojem pooblaščencu pravočasno odgovoril na revizijo in zahteval, da mu toženec povrne stroške revizijskega postopka.
5Revizija ni utemeljena.
6Sodišče lahko dopusti intervencijo le v primeru, če intervenient poda izjavo o vstopu v pravdo.(1) Služnostni upravičenec V. M. intervencije sploh ni predlagal in zato sodišče o dopustitvi intervencije ni moglo odločati. Zato v reviziji zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru ne more biti podana.
7Nižji sodišči sta pri odločanju tudi pravilno uporabili materialno pravo, v zvezi z naslednjim revizijsko neizpodbojnim dejanskim stanjem:(2)
- tožnik je izključni lastnik sporne nepremičnine;
- tožnik se s polnoletnim tožencem ni dogovoril glede tega, da ta sme nepremičnino uporabljati;
- tožnikov brat V. M. ima na delu sporne nepremičnine osebno služnost stanovanja;
- toženec uporablja stanovanje v soglasju z V. M.
8V zvezi z navedenimi ugotovitvami, je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da služnostni upravičenec izvrševanja služnosti stanovanja ni mogel veljavno prenesti na toženca.(3) Tožnikova zahteva glede toženčeve (sinove) izselitve iz stanovanja je sicer moralno sporna, vendar ne do takšne mere, da bi bilo samo zaradi tega lahko izključeno varstvo tožnikove lastninske pravice na nepremičnini.(4) Neutemeljeno je tudi revidentovo posplošeno sklicevanje na izročilno pogodbo, ki ima zgolj relativne učinke v razmerju tožnika in njegovega brata.
9Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo ob upoštevanju določbe 378. člena ZPP. Odločitev o pravdnih stroških ima podlago v prvem odstavku 154. in prvem odstavku 165. člena ZPP. Stroški so bili odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo.
---.---
Op. št. (1): Primerjaj določbe 199. in 200. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP.
Op. št. (2): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.
Op. št. (3): Primerjaj tretji odstavek 247. člena Stvarno pravnega zakonika – v nadaljevanju SPZ.
Op. št. (4): Primerjaj določbo prvega odstavka 99. člena SPZ.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 1. 2014Nazaj na vrh ↑