VSRS Sklep II Kr 31554/2013-290

Zoper obdolženega M. B. se podaljša pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku za tri mesece, to je do vključno 2. 1. 2014 do 00.40 ure.

A.

1Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Kpd 31554/2013 z dne 7. 7. 2013 zoper M. B. zaradi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje velike tatvine po 2. in 3. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja ropa po drugem in prvem odstavku 206. člena KZ-1, odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Senat navedenega sodišča je obdolženemu M. B. pripor iz istega pripornega razloga s sklepom I Ks 31554/2013 z dne 2. 8. 2013 podaljšal še do 2. 10. 2013.

2Okrožni državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Krškem je dne 26. 9. 2013 pri Okrožnem sodišču v Krškem vložil predlog za podaljšanje pripora obdolženemu M. B. še za tri mesece. V obrazložitvi predloga povzema dosedanje odločitve sodišča o priporu in se glede obstoja utemeljenosti suma, da je obdolženec storil dejanja, zaradi katerih sedaj zoper njega teče kazenska preiskava, sklicuje na sklep o uvedbi preiskave z dne 25. 7. 2013 in na razširitev preiskave z dne 21. 8. 2013 še za tri kazniva dejanja ropa po drugem in prvem odstavku 206. člena KZ, pri čemer poudarja, da je ta postala pravnomočna s sklepom senata Okrožnega sodišča v Krškem I Kpr 31554/2013 z dne 4. 9. 2013. Okrožni državni tožilec nadalje v predlogu ocenjuje, da do sedaj izvedeni dokazi potrjujejo utemeljenost suma, da je obdolženec storil še tri kazniva dejanja ropa, zaradi katerih je bila preiskava razširjena. Po oceni okrožnega državnega tožilca je prav zaradi novih kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencu in je bila zaradi njih s pravnomočnim sklepom razširjena kazenska preiskava, ponovitvena nevarnost še izrazitejša kot ob odreditvi in podaljšanju pripora. Poudarja, da je bil obdolženec že kot mladoletnik večkrat obravnavan za premoženjska kazniva dejanja, da je še v enem kazenskem postopku in da so bila dejanja, katerih izvršitve je sedaj utemeljeno osumljen, izvršena v preizkusni dobi, določeni v pogojni obsodbi v eni prej izrečenih pravnomočnih sodb. Vrhovni državni tožilec zaključuje, da ne vzgojni ukrepi ne pogojne sankcije na obdolženca nimajo vpliva, saj dejanja stopnjuje tako po teži kot brutalnosti izvršitve (ropi so bili izvršeni v skupini in to ponoči, ko so oškodovanke spale, gre za starejše ženske). Obdolženec je brez zaposlitve in zanj izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj pomeni način življenja in pridobivanja sredstev, tudi za nakupe vozil. Okrožni državni tožilec še ugotavlja, da pripor poteče 2. 10. 2013, preiskava pa še ni končana, saj bo potrebno zaslišati še več prič, pridobiti analize nacionalnega forenzičnega laboratorija, pridobiti še dodatne izpise telefonskih podatkov, ugotoviti povezave med obdolženci, izdelati analize teh podatkov, po preiskavi pa bo potreben še čas za njegovo odločitev, zato predlaga podaljšanje pripora še za tri mesece. V zaključku okrožni državni tožilec meni, da je pripor še vedno sorazmeren ukrep glede na težo in število dejanj ter veliko ponovitveno nevarnost in ga je treba podaljšati zaradi varnosti ljudi, zlasti starejših žensk, ki živijo same in za varnost njihovega premoženja.

3Preiskovalni sodnik je v skladu s tretjim odstavkom 205. člena ZKP navedel, da preiskava še ni končana, saj sodišču še ni uspelo zaslišati vseh prič in opraviti drugih predlaganih preiskovalnih dejanj, med drugim tudi zaradi predlagane razširitve preiskave v tem postopku zoper nove obdolžence in za nova kazniva dejanja. Ocenjuje, da bo uspel opraviti vsa predlagana oziroma potrebna procesna dejanja v roku treh mesecev.

4Zagovornik obdolženca A. M., odvetnik v K., je v odgovoru na predlog predlagal Vrhovnemu sodišču, naj pripora ne podaljša. Takšen predlog opira predvsem na oceno, da tožilčev predlog za podaljšanje pripora ni ustrezno argumentiran oziroma se neustrezno sklicuje na prejšnje odločbe o priporu. Zagovornik še opozarja, da so posamezne ugotovitve policije najmanj dvomljive, da najdene sledi DNK lahko pripadajo ali obdolženemu M. B. ali soobdolženemu D. B. in zaključuje, da ni pogojev za podaljšanje pripora.

B.

5Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme Vrhovno sodišče podaljšati pripor še za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. Zoper obdolženca je v teku kazenska preiskava zaradi kaznivih dejanj tatvine, velike tatvine in pa petih kaznivih dejanj ropa po drugem in prvem odstavku 206. člena KZ-1, za takšna dejanja pa je predpisana kazen od treh do petnajst let zapora. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da je formalni pogoj iz 205. člena ZKP za podaljšanje pripora nad tri mesece podan.

6Sklepa o uvedbi preiskave in njeni razširitvi sta pravnomočna, po njuni pravnomočnosti izvedena posamezna preiskovalna dejanja utemeljenosti suma niso izključila, nasprotno, dejanska podlaga na katero se ta sum opira, se je le še utrdila.

7Število dejanj, ki se utemeljeno očitajo obdolžencu, se je povečalo, kar že samo po sebi objektivno povečuje nevarnost, da bi na prostosti takšna kazniva dejanja ponavljal, pri tem pa je še posebej potrebno opozoriti na težo kaznivih dejanj, predvsem ropov, ki so bili po dosedanjih ugotovitvah izvršeni na zelo grob način in zoper bolj ranljive oškodovance – starejše ženske. Prejšnji način življenja obdolženca potrjuje oceno okrožnega državnega tožilca, da izvrševanje kaznivih dejanj zanj pomeni način preživljanja. Obdolženi M. B. je bil zadnjič, že kot polnoleten, obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu II K 23295/2013 z dne 23. 5. 2013, izrečena mu je bila pogojna obsodba. Kazniva dejanja, katerih je sedaj utemeljeno osumljen, pa so bila storjena v času preizkusne dobe določene v navedeni sodbi. Obdolženi je brezposeln in brez premoženja. Po oceni Vrhovnega sodišča je podana realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil na prostosti, ponavljal kazniva dejanja zoper premoženje, med drugim tudi kazniva dejanja ropa, s takimi dejanji pa ni ogroženo le premoženje ampak tudi telesna integriteta oškodovancev. Zagotovitev varnosti ljudi in njihovega premoženja pred realno nevarnostjo, da bo obdolženec, če bo na prostosti, vanjo posegel, pretehta pravico do prostosti obdolženca, zato je pripor sorazmeren ukrep za dosego navedenega cilja. Glede na prejšnje življenje obdolženca, na stopnjevano brutalnost pri izvršitvi kaznivih dejanj in okoliščino, da so bila obravnavana dejanja storjena v preizkusni dobi, tudi ni mogoče pričakovati, da bi lahko varnost ljudi zagotovili z milejšim ukrepom kot je odvzem prostosti.

8Število obdolžencev in kaznivih dejanj, ki jih preiskovalni sodnik obravnava v razširjeni preiskavi, postopek podaljšuje. Tako kot je navedel okrožni državni tožilec in potrdil preiskovalni sodnik, bo potrebno zaslišati predlagane priče, ki jih doslej ni bilo mogoče zaslišati, potrebno bo pridobiti dodatne izpise telefonskih podatkov ter izdelati njihove analize, pridobiti bo potrebno še analizo nacionalnega forenzičnega laboratorija glede najdenih in zavarovanih sledi, po končani preiskavi pa bo državni tožilec potreboval čas za svojo odločitev v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZKP. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je predlog za podaljšanje pripora tri mesece, ki mu pritrjuje tudi preiskovalni sodnik, razumno utemeljen in mu je zato ugodilo.