VSRS Sodba in sklep VIII Ips 229/2013

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za odpravo odločb tožene stranke z dne 23. 6. 2010 in 26. 7. 2010 ter za priznanje višjega dela sorazmerne starostne pokojnine od 1. 5. 2004 dalje. Zavrglo je tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval obnovo postopka, končanega z odločbo tožene stranke z dne 1. 10. 2004 ter za posledično odpravo odločb tožene stranke z dne 23. 6. 2010 in 26. 7. 2010. Ugotovilo je, da je tožena stranka z odločbo z dne 1. 10. 2004 tožniku priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 5. 2004 dalje. Tožnik je 27. 5. 2010 na toženo stranko naslovil zahtevo za priznanje višjega dela sorazmerne starostne pokojnine, ker mu v odločbi o priznanju sorazmernega dela starostne pokojnine v pokojninski osnovi ni bil upoštevan funkcionalni dodatek, ki ga je prejemal kot nadzornik v rudniku. Tožena stranka je pravilno zavrgla tožnikovo zahtevo v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji), ker je bilo o odmeri pokojnine že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 1. 10. 2004.

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da tožena stranka pri pokojninski osnovi ni vrednotila dodatka, ki ga je prejemal kot nadzornik rudnika, zato je prikrajšan v svojih zakonskih in ustavnih pravicah. Napačno je tolmačen 129. člen ZUP. Sodišče bi moralo dovoliti obnovo postopka v skladu s 1. točko 260. člena ZUP. Novo dejstvo v prvotnem postopku ni bilo znano, zanj se ni vedelo, zato ga tedaj ni bilo možno navesti.

4Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7Revidentu je bila z odločbo tožene stranke z dne 1. 10. 2004 priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, zoper katero ni vložil pritožbe. Odločba je postala dokončna in pravnomočna. Dne 27. 5. 2010 je revident vložil zahtevo za novo odmero sorazmernega dela starostne pokojnine. Zahteval je, da se mu pri izračunu pokojninske osnove upošteva tudi dohodek iz naslova funkcionalnega dodatka nadzornika rudnika, ki v odločbi tožene stranke z dne 1. 10. 2004 ni bil upoštevan.

8Po določbi prvega odstavka 12. člena in 249. člena ZPIZ-1 se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka (1).

9Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.

10Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval obnovo postopka in odpravo odločb tožene stranke z dne 23. 6. 2010 in 26. 7. 2010, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za vložitev tožbe po 63. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji). Tožnik je v tem socialnem sporu izpodbijal dokončen sklep tožene stranke z dne 23. 6. 2010, s katerim je bila njegova zahteva za novo odmero sorazmernega dela starostne pokojnine zavržena, ker je bilo o pravici že pravnomočno odločeno. Tožena stranka v izpodbijanem dokončnem sklepu ni odločala o obnovi pravnomočno zaključenega postopka z odločbo tožene stranke z dne 1. 10. 2004, temveč o zahtevi za novo odmero pokojnine, ki je veljavna zakonska ureditev ni (več) priznavala (za razliko od prej veljavnega ZPIZ v 269. in 270. člen in sedaj veljavnega ZPIZ-2 v 183. členu). Poleg tega se o izrednem pravnem sredstvu obnove postopka že odloča v drugem socialnem sporu na podlagi druge upravne odločbe prav glede obnove postopka (274. člen ZPP).

11Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Prim. sodbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 147/2010 z dne 20. 2. 2012, VIII Ips 263/2010 z dne 20. 2. 2012, VIII Ips 116/2011 z dne 17. 4. 2012, VIII Ips 147/2011 z dne 4. 6. 2012, VIII Ips 151/2011 z dne 4. 6. 2012 in VIII Ips 149/2011 z dne 18. 6. 2012.