VSK sodba PRp 311/2012

Pritožbi prekrškovnega organa Policijske postaje se ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o izrečeni stranski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu M.Č. na podlagi 4. točke petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izreče stranska sankcija osemnajst (18) kazenskih točk.

V preostalem delu ostane sodba sodišča prve stopnje nespremenjena.

Obdolženec je kot stroške pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso.

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo PR 2 z dne 24.10.2012 razsodilo, da je obdolženec odgovoren za prekršek po četrti točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Izreklo mu je globo 1.200 EUR, v katero je vštelo 20 EUR za pridržanje, in petnajst kazenskih točk (ob uporabi omilitvene določbe šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (ZP-1)). Sklenilo je še, da mora obdolženec plačati stroške postopka, in sicer sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Zoper takšno sodbo se je glede izrečene sankcije pritožila predlagateljica postopka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in kršitev materialnih določb zakona. Navaja, da bi sodišče glede omilitve sankcije moralo upoštevati novelo ZP-1G (Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11.2.2011), ki omilitve stranske sankcije kazenskih točk ne omogoča več.

Obdolženec je po svoji zagovornici vložil odgovor na pritožbo, v kateri višjemu sodišču predlaga, da pritožbo predlagatelja postopka v celoti zavrne in potrdi izpodbijano sodbo ter naloži pritožniku plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Novela ZP-1G (Uradni list RS št. 9/2011 z dne 11.2.2011) je črtala stavek šestega odstavka 26. člena ZP-1, in sicer: „Stransko sankcijo kazenskih točk, predpisano za prekršek v številu, zaradi katerega se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, sme omiliti toliko, da se prenehanje ne izreče.“. Višjega sodišča ne prepriča stališče prvostopenjskega sodišča in zagovornice, da je šesti odstavek 26. člena ZP-1G, ki omogoča odmero sankcije pod mejo, potrebno široko interpretirati ob upoštevanju drugega odstavka 6. člena ZP-1, ki taksativno našteva sankcije za prekršek, med njimi tudi kazenske točke. Teleološka razlaga po namenu zakona, pa tudi postopek spreminjanja te določbe, pripelje do drugačnega sklepa. Iz obrazložitve predlagane spremembe (Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, št. EVA 2010-2011-0002) namreč izhaja, da je cilj spremembe uvajanje preventivnih elementov v cestnoprometno zakonodajo. S tako spremembo je zakonodajalec želel ugodnost omilitve sankcije vezati na poseben pogoj, ki ga storilec mora izpolniti, še posebej glede odpravljanja morebitne odvisnosti (alkohol, droge) kot razloga za kršenje pravil v cestnem prometu. Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca. Višje sodišče je zato ugotovljeno kršitev zakona odpravilo in spremenilo odločitev o stranski sankciji tako, kot je razvidno iz izreka (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

Odločitev o naložitvi sodne takse kot stroška pritožbenega postopka je višje sodišče sprejelo na podlagi 1. odst. 147. člena v zvezi s 1. odstavkom 144. člena ZP-1. Obdolžencu bo sodna taksa odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji v skladu z Zakonom o sodnih taksah.