VSRS Sklep II DoR 215/2013

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je odločitev sodišča druge stopnje o obstoju odgovornosti zavarovanca toženke materialnopravno pravilna?“

1Tožnik je od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica dolžna plačati odškodnino za škodo, ki mu je nastala, ko se je telesno poškodoval pri košnji trave ob hiši zavarovanca tožene stranke. Sodišče prve stopnje je njegovemu zahtevku ugodilo in je toženi zavarovalnici naložilo plačilo 3.754,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2Zoper takšno odločitev vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije. Poudarja, da je v obravnavanem primeru sodišče druge stopnje odločilo, da je podana odgovornost zavarovanca tožene stranke kot lastnika nepremičnine, za škodo, ki je nastala tožniku in sicer zato, ker bi moral slednjega pred košenjem trave z ročno kosilnico opozoriti na možnost obstoja pepela v travi. Predlagateljica opozarja na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:

- da je tožnik prišel pokosit zavarovančev travnik z njegovo kosilnico v okviru prijateljske pomoči;

- da je v krajih, kjer se zgodil škodni dogodek, običajno, da pepel po travnikih posipajo kot gnojilo, saj naj bi trava zaradi posutja s pepelom bolje rasla;

- da je bil s pepelom posut celoten travnik;

- da se je tožnik v trenutku pred škodnim dogodkom po hribu pomikal vzvratno in je kosilnico vlekel proti sebi;

- da je par dni pred škodnim dogodkom padlo malo dežja, da pa je bilo sicer lepo vreme;

- da je bila v času košnje trava visoka približno 10 do 15 cm, debelejši sloj pepela, na katerega je tožnik stopil, pa od 10 do 20 cm;

- da je bil tožnik vešč košnje, saj je to delo opravljal večkrat v sezoni.

Tožena stranka opozarja, da je zahteva, da bi bilo treba dati za vsako možno nevarnost in prepreko na travniku opozorilo, pretirana, sploh ob upoštevanju, da se je tožnik sam odločil, da bo pomagal pokositi travnik in da zavarovanec toženke ni njegov delodajalec, ki bi bil zakonsko zavezan k določenim preventivnim ukrepom v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu. Opozarja na dve odločbi Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 252/2009 in II Ips 961/2007, ki obravnavata obveznost delodajalca glede obveznosti dajanja navodil. Poudarja, da je v obeh zadevah izpostavljeno, da zahteva, da bi bilo potrebno dati navodila za vsako, še tako očitno in banalno opravilo pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu. Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo odstopili od uveljavljene sodne prakse in predlaga, da Vrhovno sodišče zato revizijo dopusti.

3Predlog je utemeljen.

4Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku izpolnjeni in je zato predlogu za dopustitev revizije ugodilo.