VSC sklep I Ip 325/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo dolžnice. Ugotovilo je, da je dolžnica pritožbo zoper sklep z dne 8. 1. 2013, ki ji je bil vročen 4. 2. 2013, vložila po preteku 8-dnevnega roka za pritožbo.

Zoper uvodoma navedeni sklep se pritožuje dolžnica brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da je očetov dolg prevzela nase in poplačala vse, zato ne vidi razloga, zakaj bi se morala izseliti. Blokado na transakcijskem računu ima že 10 let in ne ve, zakaj ji je bilo pobrano vse, kar je kadarkoli imela na transakcijskem računu. Zato ponovno prosi, da sodišče zavrže sklep za izselitev in da se z upnikom pogovori o tem, kako naprej, saj res ne bi rada pristala na cesti z dvema otrokoma brez kakršnegakoli dohodka. Ne prejema niti socialne podpore, dobiva le otroški dodatek. Nikjer v sklepu ne piše, ko se pritožiš, ali so všteti samo delovni dnevi ali tudi vikendi. Zato sodišče prosi, da zavrže sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnica s pritožbenimi navedbami ne izpodbija pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožbo zoper sklep z dne 8. 1. 2013, ki ji je bil vročen 4. 2. 2013, vložila po preteku 8-dnevnega roka. Takim ugotovitvam sodišča prve stopnje pa pritrjujejo tudi podatki iz spisovnega gradiva, saj je iz prejemne štampiljke na pritožbi z dne 12. 2. 2013 (list. št. 23) razvidno, da je dolžnica to pritožbo sodišču prve stopnje poslala s priporočeno poštno pošiljko, ki jo je oddala na pošti ... C. dne 13. 2. 2013, kar je bilo po izteku pritožbenega roka, saj se je ta iztekel v torek, 12. 2. 2013. Pri tem pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, da nikjer v sklepu z dne 8. 1. 2013 ni bilo navedeno, ali se v pritožbeni rok štejejo le delovni dnevi ali tudi dela prosti dnevi. Pravila o štetju rokov so določena v ZPP, ki se ga v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ. Gre torej za zakonske predpise, za katere se zaradi objave v Uradnem listu RS šteje, da so jih dolžni vsi poznati. Sklicevanje na nepoznavanje prava oz. pravnih predpisov namreč ne more biti uspešno.

Neupoštevne pa so tudi ostale pritožbene navedbe, v katerih pritožnica pojasnjuje svoje premoženjske in socialne razmere ter opisuje dosedanji potek postopka, saj se te navedbe ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve. Pritožbeno sodišče namreč v zvezi z izpodbijano odločitvijo sodišča prve stopnje presoja le pravilnost ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje o pravočasnosti pritožbe, ki jo je dolžnica vložila zoper sklep z dne 8. 1. 2013. Prav tako pritožbeno sodišče v okviru odločanja o pritožbi zoper sklep z dne 18. 2. 2013 ne more kakorkoli poseči v sodbo Okrajnega sodišča v Celju P 124/2007 z dne 19. 4. 2007, s katero je bilo dolžnici naloženo, da mora izprazniti in upniku izročiti stanovanje na naslovu Na z. ..., C., saj je ta sodba postala pravnomočna in izvršljiva ter je sodišče nanjo vezano.

Ker je po povedanem nedvomno, da so pritožbene navedbe dolžnice neutemeljene, in ker tudi niso podani tisti pritožbeni razlogi, na katere po uradni dolžnosti pazi pritožbeno sodišče (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo treba njeno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena, 353. člen ter prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).