UPRS sodba U 151/2000

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 31.1.2000 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla kot prepozno pritožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote A. z dne 7.9.1998, s katero je prvostopni organ priznal tožniku status žrtve vojnega nasilja - prisilnega mobiliziranca za čas od 15.3.1944 do 10.3.1945. Navedena odločba je bila tožniku vročena dne 16.9.1998. Tožnik pa je vložil pritožbo dne 25.2.1999, to je po izteku pritožbenega roka. Ker je bila pritožba vložena prepozno, kar je razvidno iz povratnice o vročitvi prvostopne odločbe in iz datuma vložitve pritožbe, jo je tožena stranka na podlagi 1. odst. 239. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zavrgla kot prepozno. Tožnik v tožbi navaja, da mu odločba prvostopnega organa ni bila vročena in da je pritožba pravočasna. V dopolnitvi tožbe z dne 11.4.2000 pa je navedel, da mu je odločbo šele po enem mesecu prinesel sosed. Zaradi posledic vojne je hudo bolan ter trpi za epileptičnimi napadi in pozabljivostjo, kar dokazuje z zdravstveno dokumentacijo. Nadalje v tožbi še navaja, da mu ni bil priznan status za čas od 15.10.1943 do 30.1.1944, ko je bil prisilno mobiliziran v RAD, ki je bil polvojaška organizacija. Prav tako je upravičen do statusa prisilnega mobiliziranca za čas od 10.3.1945, ko je prišel v rusko ujetništvo, pa do 14.8.1945, ko se je dejansko vrnil v domovino. V zvezi z navedenimi okoliščinami predlaga, da sodišče zasliši priči A. A. in B. B. ter mu prizna status žrtve vojnega nasilja - prisilnega mobiliziranca za čas od 15.3.1944 do 14.8.1945.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravnih razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni prijavil.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov:

Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta v mejah tožbenega zahtevka, pri tem pa ni vezano na tožbene razloge. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla tožnikovo pritožbo zoper odločbo prve stopnje kot prepozno. Iz podatkov upravnega spisa pa je razvidno, da je tožnik dne 6.1.1999 pri prvostopnem organu podal na zapisnik izjavo, v kateri navaja, da se zaradi nezmožnosti za samostojno razsojanje ni pravočasno pritožil zoper prvostopno odločbo. Iz navedenega razloga je zato prosil za vrnitev v prejšnje stanje, predložil pa je tudi medicinsko dokumentacijo. Prav tako je tožnik še naknadno z vlogo z dne 29.1.1999 zahteval vrnitev v prejšnje stanje. Po določbi člena 103 Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, ZUP-86), ki se je uporabljal v času odločanja v upravnem postopku, sme stranka, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila kakšno dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri organu, pri katerem bi bilo potrebno opraviti zamujeno dejanje. O predlogu odloči s sklepom organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (člen 106 ZUP-86). Zoper sklep, s katerim se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, ni pritožbe. Zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je dovoljena posebna pritožba, če je izdal sklep organ prve stopnje (člen 107 ZUP-86). Ker je tožnik zahteval vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za pritožbo, je za sprejem predloga in za odločanje o njem pristojen organ prve stopnje. Upravni organ pa o navedeni zahtevi sploh ni odločil, tega pa tudi ni storila tožena stranka pri preizkusu pravočasnosti pritožbe. S tem, da o predlogu stranke za vrnitev v prejšnje stanje ni bilo odločeno, pa so bile kršene določbe upravnega postopka. Navedena kršitev pa je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe, saj je bila pritožba stranke zavržena kot prepozna, ne da bi organ pred tem preizkusil pravočasnost in utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00). V ponovnem postopku bo upravni organ odpravil ugotovljeno kršitev postopka in izdal nov upravni akt v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe. Določbe ZUP-86 je sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94) smiselno kot predpis Republike Slovenije.