UPRS sodba U 144/2002

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v A. z dne 28.6.2002 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prosilki A. A. ..., odobrila brezplačno pravno pomoč v postopku sklenitve darilne pogodbe med prosilko in njenimi starši glede nepremičnih, vpisanih v vl. št. 31 k.o. ... in sicer za sestavo, overovitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah. Tožena stranka se v razlogih svoje odločitve sklicuje na ugotovitev, da prošnja vsebuje vse potrebno za odločanje v skladu z določili 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči in da se premoženjske razmere upravičenke od izdaje prve odločbe niso v ničemer spremenile. Upravičenka ni lastnica nepremičnin niti avtomobila, njen mesečni prihodek pa je štipendija v znesku 14.822,00 SIT. Zoper navedeno odločitev vlaga tožnik tožbo zaradi nepravilne uporabe zakona, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da izpodbijana odločba razlogov, razen tistih, ki se nanašajo na finančno stanje prosilke, ne navaja, zgolj sklicevanje tožene stranke na dejstvo, da je bila prosilki že odobrena brezplačna pravna pomoč po odločbi z dne 3.6.2002, pa po tožbenih navedbah ni zadostna utemeljitev. Prejšnja odločba se namreč nanaša na pomoč za dosego prepovedi odtujitve na nepremičninah, pri presoji teh pogojev pa gre za drugačno dejansko in pravno podlago. Tožena stranka utemeljenosti zahtevka sploh ni presojala, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči je potrebno izhajati iz določb 24. člena zakona in med drugim kot pogoj odobritve upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Po odločbi z dne 3.6.2002 naj bi prosilka dosegla prepoved odtujitve nepremičnin, čeprav za to ni izkazala zakonskih pogojev. Prosilka v tem postopku sploh ni izkazala, da imata njena starša namen daritve nepremičnin, tožena stranka pa tudi ni upoštevala, da je prosilka mladoletna oseba, ki jo po zakonu zastopajo starši, za odobritev pravnih poslov pa je potrebna njihova odobritev oziroma odobritev skrbstvenega organa v primeru, ko je mladoletnik dopolnil 15 let starosti. Vsega tega pa tožena stranka ni upoštevala zato tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila, poslala pa je upravne spise.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v tem upravnem sporu priglasil.

A. A. kot stranka, ki bi ji bila lahko odprava izpodbijane odločbe v neposredno škodo, na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 - v nadaljevanju ZBPP), se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna, je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ali je pričakovani izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. V obravnavanem primeru je prosilka uveljavljala brezplačno pravno pomoč v postopku sklenitve darilne pogodbe med njo in njenimi starši glede nepremičnin, vpisanih v vl.št. 31 k.o. .., pri čemer organ za brezplačno pravno pomoč sploh ni preverjal ali dejansko obstaja možnost sklenitve take pogodbe. Gre namreč za sklenitev pravnega posla, ki mora temeljiti na volji obeh pogodbenih strank. Do sklenitve darilne pogodbe namreč ne more priti, če v tak pogodbeni odnos ne pristanejo tudi starši prosilke kot lastniki sporne nepremičnine. Glede na navedeno ima zato tožeča stranka prav, ko opozarja na okoliščino, da tožena stranka sploh ni preverjala dejstva ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima verjeten izgled za uspeh (člen 24 ZBPP). Ker je presoja teh okoliščin bistvenega pomena za pravilno in zakonito odločitev, o tem pa izpodbijana odločba nima razlogov, podlage za presojo pa tudi ni med listinami upravnega spisa, je dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno. Ne glede na navedeno pa sodišče tudi v celoti pritrjuje tožbenemu ugovoru, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi formalni pogoji niso izpolnjeni, ker vlagateljica zahteve, ki je rojena 31.8.1986, v času vložitve zahteve še ni dopolnila 18 let starosti, zato ni popolno poslovno sposobna oseba, glede na to pa je omejena tudi njena procesna sposobnost. Po določbi 117. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR) roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. S sklenitvijo zakonske zveze pridobi mladoletnik popolno poslovno sposobnost. Popolno poslovno sposobnost lahko pridobi tudi mladoletnik, ki je postal roditelj, če so za to pomembni razlogi, o čemer odloča sodišče na predlog centra za socialno delo. Po določbi 108. člena ZZZDR lahko mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov pa je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje. Ker je po določbi 3. točke 46. člena ZUP mladoletnik, ki ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, procesno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost, bi morala tožena stranka v postopku za uveljavitev brezplačne pravne pomoči najprej preizkusiti dejstvo ali je lahko vlagateljica, glede na okoliščine primera, sploh stranka, ki sme sama opravljati dejanja v postopku. Po določbi 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP je namreč bistvena kršitev pravil upravnega postopka vselej podana, če je v postopku nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka. Skladno s temi ugotovitvami in ker je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno, iz ugotovljenih dejstev pa napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo po določbi 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).