UPRS sodba U 140/2002

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. ... z dne 12. 2. 2002 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote A., Oddelka za kmetijstvo in gozdarstvo, št. ... z dne 5. 10. 2001. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje zavrgel zahtevo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči vpisanimi pri vl. št. 53, 54, 55 in 56 vse k.o. ... po sklenjeni prodajni pogodbi z dne 12. 4. 2001 med prodajalko AA ter tožnikoma kot kupcema. Zahteva za odobritev pravnega posla je bila zavržena, ker je bila glede istih nepremičnin že izdana odločba o odobritvi pravnega posla v zvezi s kupno pogodbo z dne 11. 11. 1997. Tudi po ugotovitvah tožene stranke je bila navedena odločitev pravilna in na zakonu utemeljena. Po določbi 4. točke 1. odst. 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno. Iz spisa pa je razvidno, da je prvostopni organ v prometu z zgoraj navedenimi kmetijskimi zemljišči že odločil z odločbo št. ... z dne 19. 5. 1998, ki je postala pravnomočna dne 11. 6. 1998. Res je, da je prodajalka sklenila pravni posel z drugima kupcema, vendar je prodala isto kmetijsko zemljišče, zato je bilo potrebno ponovno vloženo zahtevo za odobritev pravnega posla zavreči. Pri tem pa niso relevantni pritožbeni ugovori, da prejšnji kupec ni poravnal kupnine, saj je za tovrstne spore stvarno pristojno sodišče. Tožnika v tožbi navajata, da v obravnavanem primeru ni mogoče razlagati, da je bilo o stvari že pravnomočno odločeno. Stranke v tem postopku so povsem druge, predvsem na strani kupcev, čeprav gre za isto nepremičnino. Kupca pa tudi izpolnjujeta pogoje za nakup kmetijskega zemljišča, zato bi bilo potrebno sporno prodajo odobriti, saj nikakor ne gre za ponovno odločanje o isti stvari. Upravni organ pa je dolžan, kadar so izpolnjeni pogoji za odobritev pravnega posla, takšen pravni posel odobriti. O veljavnosti načina pridobitve lastninske pravice pa bi lahko odločalo le sodišče in ne upravni organ. Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni priglasil udeležbe v tem postopku.

Tožba je utemeljena.

Upravna organa sta v tej zadevi zavzela stališče, da se vloga tožeče stranke za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem nanaša na zahtevo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Po določbi 1. odst. 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, ZUP) organ, ko prejme vlogo, s katero je stranka zahtevala začetek nekega postopka, najprej preizkusi zahtevo stranke. Gre za preizkus ali so sploh podani pogoji za uvedbo upravnega postopka. Eden izmed pogojev po določbi 4. točke istega člena je tudi, da o isti upravni stvari še ni bilo pravnomočno odločeno. V takšnih primerih gre za situacije, ki se nanašajo na materialno pravnomočne zadeve, to je na primere, ko so stranke z odločbo pridobile kakšne pravice ali pa so jim bile naložene kakšne obveznosti. Takšna odločba namreč veže tako stranko, kakor tudi organ, ki jo je izdal. Materialna pravnomočnost se torej razteza na vsebino odločbe, kakor tudi na stranke. O identičnosti upravne stvari torej lahko govorimo v primeru, če se zahtevek opira na enako dejansko in pravno stanje ter se nanaša na iste stranke. V obravnavanem primeru se odločba št. ... z dne 19. 5. 1998, ki je postala pravnomočna 11. 6. 1998, nanaša na odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči parc. št. 716, njiva v izmeri 20 arov, 17 m2 in št. 717, travnik v izmeri 3 are 55 m2, obe vpisani v vl. št. 55 k.o. ..., parc. št. 1350, travnik v izmeri 15 arov 73 m2, vpisana v vl. št. 56 k.o. ..., parc. št. 1363, travnik v izmeri 27 arov 80 m2 in št. 1366, travnik v izmeri 24 arov 8 m2, obe vpisani v vl. št. 54 k.o. ... ter parc. št. 1364, njiva v izmeri 14 arov 1 m2 in št. 1365, sadovnjak v izmeri 5 arov 82 m2 obe vpisani v vl. št. 53 k.o. ..., po sklenjeni kupni pogodbi med A. A., Nemčija, kot prodajalko in B. B. iz R., kot kupcem. Glede na to, da je navedena odločba pravnomočna, se njeni pravni učinki raztezajo tako na predmet pravnega prometa, kot tudi na stranke, ki so sodelovale pri prodaji. Pri tem pa pravnomočnost učinkuje kot celota in je ni mogoče deliti na posamezne elemente odločitve. Tako učinka pravnomočnosti glede obsega nepremičnin ni mogoče ločiti od učinka pravnomočnosti glede na stranke. Iz navedenega razloga zato odločba z dne 19.5.1998 učinkuje le zoper stranke, na katere se odločba nanaša. Za ugotavljanje istovetnosti upravne stvari v tem primeru torej na zadošča zgolj ugotovitev, da gre za ista zemljišča. Pri prometu s kmetijskimi zemljišči je namreč pomembno predvsem vprašanje, ki se nanaša na kupca, glede na to, da Zakon o kmetijskih zemljiščih določa postopek prodaje in predkupne upravičence. V prejšnjem postopku odobritve pravnega posla je tako moral upravni organ ugotavljati druge okoliščine v odnosu na kupca, kot jih bo moral v tem postopku. Glede na obrazloženo je zato po presoji sodišča napačen zaključek tožene stranke in prvostopnega organa, da gre v obravnavanem primeru za isto upravno stvar, o kateri je že bilo odločeno s pravnomočno odločbo. V postopku odobritve pravnega posla upravni organ preverja, ali so izpolnjeni pogoji za promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, določenimi v Zakonu o kmetijskih zemljiščih. V obravnavanem primeru je prodajalka sicer z zemljiškoknjižnim izpiskom izkazala, da je lastnica zemljišč, ki so predmet prodaje, vendar glede na ugotovljeno dejstvo, da je upravni organ pred tem že izdal odločbo o odobritvi pravnega posla z dne 19. 5. 1998 za iste nepremičnine, se postavlja vprašanje glede veljavnosti prejšnje prodajne pogodbe. Navedena pogodba očitno ni bila realizirana v zemljiški knjigi, torej niso nastopili stvarnopravni učinki pogodbe, vendar pa obstajajo obligacijsko pravni učinki. Iz navedenega razloga je zato za odločitev v tej zadevi pomembno vprašanje glede veljavnosti prejšnje prodajne pogodbe. Navedeno vprašanje pa hkrati predstavlja samostojno pravno celoto, ki spada v pristojnost sodišča, torej gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Upravni organ bo torej moral to vprašanje, ki se nanaša na prejšnjo kupoprodajno pogodbo rešiti kot predhodno vprašanje, bodisi tako, da ga bo sam obravnaval, ali pa bo prekinil postopek, dokler ga ne bo rešilo pristojno sodišče. Po vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke 1. odst. 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, 70/00, ZUS).

V ponovnem postopku bo tožena stranka odločila o zahtevku tožeče stranke v skladu z napotili sodišča, ki se tičejo postopka.