VDSS sodba Psp 286/2013

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v V. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi:
„Stroški postopka se odmerijo v višini 853,87 EUR, od tega je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati še 523,39 EUR v roku 8 dni, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

Tožnik krije stroške odgovora na pritožbo sam.

Sodišče prve stopnje je v točkah od I do IV odločalo o pravici tožnika do varstvenega dodatka tudi za obdobje od 22. 2. 2007 do 31. 12. 2007, o razliki med izplačanim in pripadajočim varstvenim dodatkom ter o odškodnini v višini zakonskih zamudnih obresti od zapadlih zneskov. V točki V je sodišče sklepalo o stroških postopka ter sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v višini 1.062,49 EUR, v roku 8 dni, po izteku tega roka pa od prvega dne dalje do plačila plačati še zakonske zamudne obresti.

Zoper sklep o stroških postopka se pritožuje tožena stranka, ker meni, da se ji mora zmanjšati obveznost vračila stroškov, ki jih je dolžna povrniti tožnikovem pooblaščencu. Sodišče upošteva pri povračilu stroškov le stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Toženka ne soglaša s priznanjem nagrade za odgovor na revizijo, za katerega je sodišče priznalo 450 točk, saj je navedeni odgovor pavšalen in ne gre za obrazložen in utemeljen odgovor v skladu z odvetniško tarifo. Revizijo je vložila toženka in z njo tudi uspela. Sodišče je tudi neutemeljeno priznalo 375 točk za pritožbo, saj pritožbeni stroški niso bili pravočasno priglašeni. Razen tega je toženka tožnikovem pooblaščencu že po sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 350/09 z dne 11. 11. 2009 povrnila stroške, ki so nastali na podlagi njegovega zastopanja pred sodiščem prve stopnje v višini 330,48 EUR. Toženka meni, da znaša skupna obračunana nagrada 1075 točk in 29 točk materialnih stroškov. Ob tem je potrebno znižati te stroške za že plačane stroške.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo v katerem navaja, da je bil odgovor na revizijo potreben. Šlo je za vsebinski odgovor na navedbe tožene stranke podane v reviziji in v revizijski odločitvi je med drugim tudi obrazložitev, da toženka neutemeljeno napada pravno razlago sodišča druge stopnje, po kateri gre pravica do varstvenega dodatka za nazaj v skladu z določili ZvarDod tudi uživalcu pokojnine, ki je pravico pridobil pred uveljavitvijo tega zakona, zahtevo za priznanje pravice do pokojnine pa je tožnik vložil po uveljavitvi tega zakona. Z revizijsko sodbo je revizijsko sodišče odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in je zaradi tega tudi neutemeljeno sklicevanje toženke na določilo 163. člena ZPP, ko sta sodbi sodišča druge in prve stopnje bili v celoti razveljavljeni. Glede zneska v višini 330,48 EUR pa tožnik priznava, da jih je tožena stranka plačala tako kot navaja v pritožbi, ti stroški pa so bili po stroškovniku priglašeni prav iz razloga razveljavitve sodnih odločb in ponovnega odločanja o predmetu zadeve. Tožeča stranka meni, da je upravičena najmanj do stroškov, kot jih je odmerilo sodišče s sodbo z dne 10. 4. 2013 in predlaga, da se pritožba zavrne in toženki naloži povrnitev nastalih stroškov pritožbenega odgovora. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa napačno uporabilo materialno pravo v delu odmere stroškov, ki je kot pravočasne stroške tožniku priznalo tudi stroške za vloženo pritožbo.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi so določila 154. in 155. člena ZPP ter Odvetniška tarifa (OT; Ur. l. RS, št. 67/03), ker je bila tožba vložena pred 1. 1. 2009.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je toženi stranki priznalo in odmerilo stroške za vlogo z dne 3. 3. 2009 in za zastopanje na naroku z dne 5. 3. 2009, obakrat v višini 300 točk. Revizijsko sodišče je s sklepom VIII Ips 73/2010 z dne 5. 12. 2011 razveljavilo sodbi sodišča prve in druge stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V posledici citiranega sklepa je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov pravilno odmerilo stroške za vlogo z dne 3. 3. 2009 in za zastopanje na naroku dne 5. 3. 2009. Pritožbeno sodišče je pri spremenjeni V. točki izreka upoštevalo, da je tožena stranka navedene stroške že poravnala, kar v odgovoru na pritožbo potrjuje tudi tožeča stranka in je tako glede obsega stroškov, ki jih je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki tudi upoštevalo.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbe, da odgovor na revizijo ni bil potreben in, da ni bil obrazložen. Odgovor na revizijo zajema dve strani (list. št. 38 – 39) in tudi po vsebini zanj ni mogoče trditi, da gre za pavšalen, neobrazložen in neutemeljen odgovor.

Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je priznalo 375 točk za vloženo pritožbo. Tožeča stranka stroškov pritožbe ni uveljavljala skupaj s pritožbo, temveč po poteku pritožbenega roka v pripravljalni vlogi z dne 9. 7. 2012, torej že po izdanem revizijskem sklepu z dne 5. 12. 2011. Tudi iz obrazložitve pritožbene sodbe Psp 350/2009 z dne 11. 11. 2009 je razvidno, da pritožbeno sodišče o stroških vložene pritožbe ni odločalo, ker jih pritožnik ni priglasil.

Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo, kakor izhaja iz izreka te sodbe. Stroške, kakor jih je priznalo sodišče prve stopnje (1.062,49 EUR) je zmanjšalo za stroške pritožbe (375 točk) tako, da ti znašajo 853,87 EUR, ob upoštevanju, da je tožena stranka tožeči stranki že poravnala 330,48 EUR, ji je dolžna plačati še 523,39 EUR.

Tožnik krije stroške odgovora na pritožbo sam, saj z njim ni doprinesel k rešitvi zadeve.