VSL sklep I Cp 2899/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.2899.2012Področje: nepravdno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–4▾
Jedro povzetek sodišča
Pravno podlago za plačilo stroškov izvedenca glede na kvadraturo parcele predstavlja sklenjena sodna poravnava, za preostale stroške (tj. plačilo sodne takse) pa neposredno 126. člen ZNP, ki za delitev predpisuje isti kriterij.
Izrek
Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na prvo nasprotno udeleženko, potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vsaki od nasprotnih udeleženk naložilo, da predlagatelju povrneta po 201,93 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
2Odločitev pravočasno izpodbija prva nasprotna udeleženka, ki kot bistveno navaja, da se ne strinja z delitvijo stroškov, saj se ji odločitev ne zdi pravična. Stroški sploh ne bi nastali, če bi s predlagateljem sporazumno dogovorili in bi pristal na njen predlog. Navaja, da v 13. točki sodne poravnave točno piše, da nosijo samo stroške izvedenca, skladno z odmerjeno kvadraturo svoje parcele, nikjer pa ni omenjenih skupnih stroškov. Navaja še, da je predlagatelj posekal nekaj hrastov in, s tem zaslužil 600,00 EUR, ki jih je po predlagateljevih besedah porabil za poplačilo sodnih stroškov. Smiselno predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, tako da bi stroške nosil izključno predlagatelj.
3Pritožba ni utemeljena.
4Obravnavana nepravdna zadeva, v kateri je šlo za delitev solastnega premoženja, se je zaključila s sklenitvijo sodne poravnave. ZNP v 126. členu določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev, udeleženci tega postopka pa so se glede stroškov izvedenca v 13. točki sodne poravnave celo izrecno dogovorili, da jih krijejo skladno s kvadraturo svoje parcele. Sodno poravnavo je podpisala tudi pritožnica. Pravno podlago za plačilo stroškov izvedenca glede na kvadraturo parcele tako predstavlja sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 159. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), za preostale stroške (tj. plačilo sodne takse) pa neposredno 126. člen ZNP, ki za delitev predpisuje isti kriterij. Odločitev sodišča je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da njenih navedb o domnevnem sekanju skupnih dreves in zaslužku predlagatelja ne more upoštevati, ker to presega odločanje v tem postopku. Višine odmerjenih stroškov pritožnica ne izpodbija, pa tudi sicer pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 9. 10. 2013Nazaj na vrh ↑