VSRS Sklep II DoR 170/2013

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine od drugega toženca, ker je ugotovilo, da tožeči stranki z ravnanjem I. B. (zaposlene pri drugotožencu, ki zanjo odgovarja) ni nastala nobena škoda in zato, ker je tožbeni zahtevek zastaran. Sodišče druge stopnje je tako odločitev potrdilo in pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

2Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja dve pravni vprašanji, ki se tičeta uporabe materialnega prava, in sicer glede zastaranja odškodninskega zahtevka ter glede presoje sodišča druge stopnje, da ni podana vzročna zveza med ravnanjem delavke drugega toženca ter nastalo škodo tožeči stranki. Opozarja na pravilno uporabo 186. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki uzakonja solidarno odgovornost več oseb za isto škodo, ko je torej potrebno upoštevati skupno delovanje in skupen namen poškodovalcev.

3Predlog ni utemeljen.

4Odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na dveh razlogih. Prvi je zastaranje terjatve, drugi pa neobstoj škode, ki naj bi nastala zaradi ravnanja delavke drugega toženca. Ugotovitev, da tožeča stranka z ravnanjem delavke drugega toženca ni utrpela nobene škode, saj je prejela toliko artiklov, kot jih je plačala, spada v sfero dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje. Teh pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni več dopustno izpodbijati, pri čemer tožeča stranka v zvezi s to ugotovitvijo sodišču druge stopnje ne očita kakšne procesne kršitve.

5Ker predlog ne izpolnjuje pogojev za njegovo dopustnost, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo po določbi drugega odstavka 367.c člena Zakona o pravdnem postopku.