VSRS Sodba XI Ips 27024/2017

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Vrhovno sodišče je s sklepom z dne 20. 9. 2017 zoper obdolžene A. Z.., M. H., A. B., S. L., M. T., R. U., E. Z. in T. Ž. iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP podaljšalo pripor za tri mesece, to je do 21. 12. 2017 do 9.02 ure.

2Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora je zagovornica obdolženega M. T. vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero izpodbija obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in opisuje družinske razmere obdolženca. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijan sklep v celoti razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi.

3Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull v odgovoru na zahtevo navaja, da je bila v konkretni zadevi že uvedena preiskava in je obstoj utemeljenega suma izkazan že z izdajo sklepa o uvedbi preiskave, v zadostni meri pa so obrazloženi tudi razlogi o obstoju ponovitvene nevarnosti ter neogibne potrebnosti in sorazmernosti ukrepa. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo obdolženčeve zagovornice zavrne.

4Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovi zagovornici, ki v izjavi ponavlja navedbe iz vložene zahteve za varstvo zakonitosti.

B.

5Utemeljenost suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje zagovornica izpodbija z navedbami, da ugotovitev sodišča o pogovorih med S. F. in obdolžencem oziroma o kontaktu med njima v osebnem avtomobilu dne 23. 6. 2016 ni podkrepljena s telefonsko številko in materialnim dokazom, da je številka, iz katere so bila pridobljena SMS sporočila, pripadala prav obdolžencu. Prav tako iz uradnih zaznamkov ne izhaja utemeljen sum, da je bil kontakt s S. F. opravljen prav s strani obdolženca. Zagovornica sodišču nadalje očita, da je zaključilo, da je komunikacija med S. L. in obdolžencem potekala že pred odreditvijo ukrepov tajnega opazovanja in nadzora elektronskih komunikacij zoper obdolženca. Sodišča pri presoji utemeljenosti suma niso upoštevala, da se je obdolženec ukvarjal s prodajo vina za svojo družino, zato komunikacije v smislu, koliko litrov kdo želi in kje, sodišče brez obrazložitve razlaga kot grame prepovedane droge. Dodaja, da obdolžencu prepovedana droga nikoli ni bila zasežena, kljub večkratnim osebnim in hišnim preiskavam oziroma preiskavam vozil, da njegove biološke sledi niso bile najdene, in da je zaradi družinskih razmer prepovedano drogo posedoval izključno za lastno uporabo, prekinil pa je tudi vse stike z osebami, ki so mu prepovedano drogo priskrbele. Obdolženec pa se je tudi ves čas zavedal, da je pod nadzorom policije, zaradi česar je še toliko manj verjetno, da bi izvrševal kazniva dejanja. Sodišču tudi očita, da se glede obstoja utemeljenega suma sklicuje tudi na uvedeno preiskavo, čeprav sklep o uvedbi preiskave še ni pravnomočen, ker se je obdolženec zoper sklep pritožil, in da obdolženec ne more učinkovito braniti svojih pravic, ker se sodišče sklicuje na posamezne odredbe, brez da bi obrazložilo odločilna dejstva iz teh odredb.

6Po ustaljeni sodni praksi se lahko sodišče v obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora glede utemeljenosti suma sklicuje na sklep o preiskavi, če se pripor odredi po pravnomočnosti sklepa o preiskavi in se dejansko stanje v vmesnem času ni spremenilo (sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 27115/2010-258 z dne 6. 5. 2010). Vrhovno sodišče se, ko je odločalo o podaljšanju pripora zoper obdolženca, ni zgolj sklicevalo na še nepravnomočni sklep o uvedbi preiskave, temveč je tudi presodilo, da je preiskovalna sodnica v tem sklepu obširno navedla, na podlagi katerih dejstev in dokazov sklepa o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri tem pa je Vrhovno sodišče tudi upoštevalo, da je bil utemeljeni sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, pravnomočno ugotovljen v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora zoper obdolženca. V čem naj bi se dejansko stanje v vmesnem času spremenilo, pa zagovornica v zahtevi niti ne pojasni.¹

7Vrhovno sodišče je v izpodbijanem sklepu tudi vsebinsko presodilo, da dokazi, na katerih temelji obstoj utemeljenega suma (izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, potrdila o zasegu predmetov itd.) potrjujejo zaključek, da je utemeljeni sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, podan in se je z dokazi zbranimi v preiskavi le še utrdil, ter da med drugim tudi navedbe zagovornice obdolženca, da ni mogoče z gotovostjo sklepati, da je telefonska številka, nad katero se je izvajal prikriti ukrep, pripadala ravno obdolžencu, ne morejo omajati presoje o obstoju utemeljenega suma. Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo v izpodbijanem sklepu, presoja dokazov vsakega posebej in v zvezi z drugimi dokazi sodi v kasnejšo fazo postopka, in sicer v fazo glavne obravnave. Za obstoj utemeljenega suma v tej fazi postopka zadostuje, da so bili stiki obdolženca s S. F. ter S. L. ugotovljeni na podlagi nadzora telekomunikacij ter tajnega opazovanja. Zbrano dokazno gradivo na ravni utemeljenega suma potrjuje, da je bil prav obdolženec zaradi preprodaje prepovedane droge v osebnem in telefonskem stiku s S. F. in da se je s to prepovedano dejavnostjo ukvarjal že pred uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper njega. Da bi šlo za očitno nezakonite dokaze, pa zagovornica v zahtevi niti ne trdi. Preostale zagovorničine navedbe o neobstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, pa po vsebini pomenijo uveljavljanje razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP).

8Zagovornica v zahtevi tudi navaja, da obdolženec še ni bil pravnomočno obsojen zaradi storitve istovrstnih kaznivih dejanj, da živi na kmetiji, kjer skrbi za nepokretnega očeta, zaradi česar je obdolženec zapadel v depresijo in posegel po prepovedanih drogah, da je sedaj celotna skrb za očeta na njegovi sestri, ki skrbi tudi za bolno mamo, ter da zaradi omejitev pri preživljanju trpi tudi obdolženčeva hčerka. Če bi bil obdolženec vsaj v hišnem priporu, bi lahko ustrezno pomagal. V primeru odprave pripora pa ima tudi takojšno možnost zaposlitve, kot izhaja iz že predloženega potrdila.

9Zagovornica v zahtevi ni opredelila, katero kršitev s temi navedbami uveljavlja, ampak zgolj niza okoliščine iz obsojenčevega življenja, kar po vsebini lahko pomeni izpodbijanje obdolženčeve ponovitvene nevarnosti, zato je Vrhovno sodišče te njene navedbe presojalo v povezavi z razlogi o obstoju ponovitvene nevarnosti. Po presoji Vrhovnega sodišča vložnica zahteve tudi s temi navedbami predvsem izpodbija dejstva, ki so bila ugotovljena v predhodnih fazah tega postopka in kažejo na ponovitveno nevarnost obdolženca. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da so podane številne objektivne in subjektivne okoliščine - teža dejanja, način storitve, velika vztrajnost in izjemna organiziranost obdolžencev, utečena kriminalna dejavnost skozi daljše časovno obdobje, trgovanje z več vrstami prepovedanih drog z namenom pridobiti sredstva za preživljanje. Dejstvo je, da je bil obdolženec, ki se mu v tem postopku očita preprodaja droge (heroina in kokaina) v hudodelski združbi v 96 primerih, v preteklosti že večkrat obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj premoženjske narave in z elementi nasilja. Kot je ugotovljeno v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, obdolženca niti številne pogojne obsodbe, pa tudi zaporne kazni, niso odvrnile od izvrševanja novih kaznivih dejanj. Glede na navedene okoliščine je Vrhovno sodišče v izpodbijanem sklepu razumno presodilo, da je podana realna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če bi ostal na prostosti, nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj. Okoliščine, ki jih v zahtevi navaja zagovornica, presoje Vrhovnega sodišča o ponovitveni nevarnosti, sorazmernosti ter neogibni potrebnosti pripora ne morejo ovreči.

10Ker ni ugotovilo zatrjevanih kršitev, je Vrhovno sodišče zahtevo obdolženčeve zagovornice zavrnilo.

C.

11Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

¹ Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-472/02 z dne 7. 10. 2004, tč. 5.