VDSS sklep Psp 463/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnice z dne 19. 8. 2010 zavrglo.

Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitve človekovih pravic. Navaja, da je bistvena ugotovitev v tem postopku, da uveljavlja pravico do pokojnine v višini, ki ji po predpisih pripada. Ves čas uveljavlja pravico do ponovne odmere pokojnine na podlagi naknadno ugotovljenih dohodkov, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo. Ti zneski niso bili všteti v pokojninsko osnovo zaradi napačnega stališča toženca, o čemer jo ni niti obvestil in s tem zagotovil kontradiktornosti postopka. Ni mogoče prezreti dejstva, da posameznik, ki ni vešč preračunavanja podatkov in uporabe računalnika pred 15-imi leti, ne more ugotoviti, da je pri oblikovanju osnove kaj narobe. Zato je zakonska ureditev, ki ne omogoča ponovne odmere pokojnine, protiustavna, ker krati lastninsko pravico in s tem posega v osnovno človekovo pravico. Zato sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na takšno zakonsko ureditev, saj pravice do pokojnine, pri čemer gre tudi za njeno višino, ni mogoče odvzeti s postopkovno normo. Izdana sta ji bila prvo in drugostopna upravna akta. V skladu s pravnim poukom ji je zato omogočena vložitev tožbe, kar pomeni vsebinsko odločanje o zadevi. Predlaga, da pritožbeno sodišče navedeni sklep odpravi in odloči, da ima pravico do ponovne odmere pokojnine z upoštevanjem vseh plač, ki so bile podlaga za plačilo prispevkov v njeno pokojninsko osnovo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno odločilo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev, to je kršitve človekovih pravic.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbo št. ... z dne 9. 3. 1995 priznana pravica do starostne pokojnine v višini … SIT na mesec od 12. 9. 1994 dalje in nato pokojnina še na novo odmerjena z odločbo iste opr. št. z dne 15. 3. 1996, skladno z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 7/96).

Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica dne 3. 7. 2006 pri tožencu vložila zahtevo za novo odmero starostne pokojnine z upoštevanjem plač, s katerimi so bile vplačane delnice za notranji odkup pri podjetju U. za leti 1990 in 1992. Toženec je takšno zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) s sklepom št. ... z dne 6. 4. 2007 potrjenim z drugostopno odločbo iste opr. št. z dne 9. 11. 2007, zavrgel. V sodnem postopku je s prvostopno sodbo opr. št. Ps 3166/2007 z dne 4. 6. 2009, potrjeno z drugostopno sodbo opr. št. Psp 419/2009 z dne 14. 10. 2009, sodišče oba citirana upravna akta toženca (sklep z dne 6. 4. 2007 in odločbo z dne 9. 11. 2007) odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno odločanje ter mu naložilo izdajo novega upravnega akta o odmeri pokojnine v 30-ih dneh.

V reviziji vloženi zoper citirano drugostopno sodbo opr. št. Psp 419/2009 z dne 14. 10. 2009, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. VIII Ips 20/2010 z dne 21. 11. 2011 drugostopno in prvostopno sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 9. 11. 2007 in z dne 6. 4. 2007 ter za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine. Torej je Vrhovno sodišče Republike Slovenijo spremenilo sodbo sodišča prve ter druge stopnje v delu glede vračanja zadeve tožencu v ponovno odločanje ter samo odločilo o tožničinem tožbenem zahtevku tako, da ga je zavrnilo.

Izpodbijani odločbi v tem postopku in sicer dokončno odločbo toženca št. ... z dne 19. 7. 2010 in prvostopno odločbo št. ... z dne 13. 11. 2009, pa je toženec izdal v ponovnem upravnem postopku prav na podlagi sodb sodišča prve in druge stopnje, ki sta se nanašali na tožničino zahtevo vloženo 3. 7. 2006 in sta bili v revizijskem postopku spremenjeni.

Pritožba ima prav, da sta predmet presoje v tem postopku citirani odločbi toženca. Zmotno pa je stališče, da mora sodišče o tožničini zahtevi odločiti vsebinsko. Ključnega pomena je namreč dejstvo, da je bilo o tožničinem tožbenem zahtevku za ponovno odmero starostne pokojnine, že pravnomočno odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 20/2010 z dne 21. 11. 2011. To pa je razlog, zaradi katerega je sodišče prve stopnje pravilno tožbo tožnice z dne 19. 8. 2010, v skladu s 319. členom ZPP zavrglo, ker je bilo o tožničini zahtevi za ponovno odmero starostne pokojnine že pravnomočno odločeno. Na to ali je o stvari že pravnomočno odločeno, je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Gre za vprašanje materialne pravnomočnosti, ki se nanaša na vsebino odločbe. To pa pomeni, da je na takšno sodbo vezano sodišče in da ne sme ponovno in ne drugače odločiti.

Glede na vse obrazloženo, ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.