VSRS Sklep I Kr 5961/2013

Predlogi za prenos pristojnosti se zavrnejo.

1Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je 25. 9. 2017 pred Okrožnim sodiščem v Kopru v zadevi X K 5961/2013 vložilo predlog za podaljšanje odredbe za začasno zavarovanje premoženja. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom X K 5961/2013 z dne 13. 10. 2017 odredbo za začasno zavarovanje premoženja, izdano zoper obsojenega B. G. ter zoper M. B., F. G. in pravno osebo F., d. o. o., podaljšalo za šest mesecev, do 15. 4. 2018. Obsojenec in v uvodu navedene osebe, zoper katere je odrejeno začasno zavarovanje, so v odgovorih na predlog za podaljšanje začasne odredbe podali tudi zahteve za izločitev vseh sodnikov kazenskega oddelka in predsednice Okrožnega sodišča v Kopru ter vseh sodnikov kazenskega oddelka in predsednice Višjega sodišča v Kopru in predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče izven krajevne pristojnosti Višjega sodišča v Kopru.

2Predlagatelji, katerih predlogi za prenos pristojnosti so si vsebinsko enaki, izločitev vseh sodnikov kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru utemeljujejo z navedbo, da je sodnik tega sodišča A. A. k zahtevi za priznanje tuje sodne odločbe in njeno izvršitev z dne 25. 5. 2017 priložil potrdilo iz 4. člena Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. 10. 2006, kjer je v točki "j" zapisal lažno vsebino, da je bila družba F., d. o. o., navzoča na sojenju, kar ne drži in je potrjeno s sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 5961/2013 z dne 6. 4. 2017. S tem naj bi sodnik pokazal, da mu je "ravnanje po pravu in dokazih tuje", na kar kaže tudi okoliščina, da je več kot dve leti izvrševal nepravnomočno sodbo. Izločitev vseh ostalih sodnikov kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru predlagatelji utemeljujejo s tem, da so "okuženi" s tem spisom in njihovo ravnanje posledično ne more biti več objektivno nepristransko. Izločitev vseh sodnikov kazenskega oddelka Višjega sodišča v Kopru predlagatelji zahtevajo, ker so izdali nezakonito sodbo, s katero so trdili, da je sodba z dne 28. 11. 2014 pravnomočna, čeprav ni bila. Objektivno nepristransko po stališču predlagateljev ti sodniki ne morejo delovati, ker so, potem ko jih je Vrhovno sodišče podučilo, da so izdali nezakonito sodbo, to svojo napako popravili tako, da so izdali novo sodbo, ki je prav tako nezakonita, saj v enem kazenskem postopku lahko obstoji le ena sodba (drugi odstavek 388. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)), kar potrjujejo tudi številne sodbe Vrhovnega sodišča. Odločanje sodišča, ki svoje napake odpravlja kar po uradni dolžnosti, mimo pravil postopka, po mnenju predlagateljev narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru.

3Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP.

4Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 5961/2013 z dne 17. 5. 2016, ko je odločilo o obsojenčevem predlogu za prenos pristojnosti, pojasnilo, da nezadovoljstvo predlagatelja prenosa pristojnosti s preteklim odločanjem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča v kazenskih postopkih zoper njega ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Domnevno nezakonito odločanje sodnika A. A. ter senata Višjega sodišča v Kopru je lahko predmet presoje v postopku odločanja o pravnih sredstvih zoper te sodne odločbe, v okviru fakultativne delegacije krajevne pristojnosti pa tovrstnih navedb predlagateljev ni mogoče presojati.¹ Poleg tega navedbe predlagateljev o objektivni nezmožnosti nepristranskega sojenja preostalih sodnikov kazenskih oddelkov Okrožnega in Višjega sodišča v Kopru niso z ničemer utemeljene. Zato je Vrhovno sodišče predloge vseh štirih predlagateljev zavrnilo.

¹ Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča I Kr 25/2006 z dne 15. 6. 2006.