VSL sklep I Cp 1092/2013

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 105a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tožnikovo pritožbo z dne 3.7.2012 štelo za umaknjeno, saj ni plačal sodne takse.

2Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, in sicer zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Opozarja, da ga v postopku zastopa pooblaščenec, zato bi moralo sodišče plačilni nalog vročiti njemu. Tako niso izpolnjene procesne predpostavke, da bi bilo tožbo (pravilno pritožbo) mogoče šteti za umaknjeno. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in dopusti pritožbo tožnika, ter hkrati prosi za oprostitev plačila sodne takse za ta pritožbeni postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu z določbo 105.a člena ZPP mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa, najkasneje v roku, ki ga sodišče določi v plačilnem nalogu, v katerem stranko hkrati opozori na posledice neplačila, v nasprotnem primeru se šteje, da je pritožba umaknjena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so navedene predpostavke izpolnjene in je utemeljeno štelo, da je tožnik umaknil pritožbo z dne 3.7.2012.

6Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje tožnika dvakrat pozvalo na plačilo sodne takse ter ga hkrati opozorilo na posledice neplačila. Prvič je to storilo s plačilnim nalogom z dne 5.7.2012, ki ga je tožnik prejel 16.7.2012 (vročilnica pripeta k list. št. 58), in drugič s plačilnim nalogom z dne 22.11.2012, ki ga je prejel 13.12.2012 (vročilnica pod list. št. 62).

7Pritožbena trditev, da njuna vročitev ni bila pravilna, ne drži. Plačilna naloga je sodišče prve stopnje pravilno vročilo neposredno tožniku, saj tožnika v postopku tedaj ni več zastopal pooblaščenec. Sodišče je bilo dne 20.3.2012 namreč obveščeno, da mu je njegov tedanji odvetnik dr. K. P. odpovedal pooblastilo, dejanja zanj pa je bil dolžan opravljati še 30 dni, to je do 21.4.2012.

8Pritožba očitno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika ponovno pozvati na plačilo sodne takse po tem, ko je postalo jasno, da s predlogom za oprostitev plačila sodne takse z dne 17.7.2012 ni uspel. Takšno stališče pa je zmotno, saj zanj ni zakonske podlage. Z vložitvijo predloga je bila njegova obveznost zgolj odložena. Glede na to, da s predlogom ni uspel, je bil k plačilu zavezan na podlagi dveh predhodno izdanih plačilnih nalogov. Rok za plačilo pa je začel teči z dnem 13.2.2013, ko je bil tožniku oziroma njegovemu sedanjemu pooblaščencu vročen sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3624/2012 z dne 29.1.2013, s katerim je postala odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega predloga pravnomočna. Glede na to, da tožnik sodne takse do 21.3.2013 nesporno ni plačal, je izpodbijana odločitev pravilna.

9Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).