VSL sodba in sklep II Cp 1180/2012

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 10.221,50 EUR nadomesti z zneskom 5.721,55 EUR, v II. točki znesek 336,23 EUR nadomesti z zneskom 34,41 EUR ter v IV. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 413,88 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

II. Pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 20. 2. 2012 se delno ugodi in se znesek 242,55 EUR nadomesti z zneskom 132,30 EUR.

III. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu sodba in dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdita.

IV. Tožeča stranka mora v 15 dneh toženi stranki povrniti 193,42 EUR pritožbenih stroškov.

O pritožbi zoper sodbo z dne 11. 1. 2012

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora tožena stranka v 15 dneh plačati tožeči stranki 10.221,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 3. 2009 in zakonske zamudne obresti od glavnice 455,00 EUR od 20. 3. 2009 do 1. 6. 2009 (I. točka izreka), v istem roku plačati 336,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2008 (II. točka izreka), zavrnilo, kar je tožeča stranka zahtevala več in drugače (III. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki povrniti 783,45 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne od vročitve sodbe dalje (IV. točka izreka).

2Proti ugodilnemu delu navedene sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki se strinja z dosojeno višino nepremoženjske škode za pretrpljene telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem in za strah, nikakor pa se ne strinja z višino prisojene odškodnine za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 16.500,00 EUR. Tožena stranka je prepričana, da znesek 7.000,00 EUR oz. 7.368,00 EUR v valoriziranem znesku, kot ga je že plačala kot nesporni del, predstavlja primerno in pravično odškodnino. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo izvedeniško mnenje, vendar je pri postavki za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti premalo upoštevalo, da ima tožnik tudi druge zdravstvene težave, ki niso v nikakršni zvezi s prometno nesrečo, vendar pa bistveno vplivajo na zdravstveno stanje tožnika. Tožeča stranka je imela že od leta 2002 težave z ledveno hrbtenico, zato vse sedanje težave niso v vzročni zvezi s poškodbami iz obravnavane prometne nesreče. Tožena stranka še opozarja, da je prvostopenjsko sodišče pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem upoštevalo tudi bodoče telesne bolečine, ki jih bo tožnik trpel tudi po končanem zdravljenju in v bodoče ob spremembah vremena, večjih fizičnih naporih in pri delih v prisiljeni drži. Zatrjevanje tožnikove težave in bolečine so tako upoštevane kar dvakrat. Glede odmere invalidnine tožena stranka opozarja, da je sodišče povsem napačno upoštevalo oceno invalidnosti, ki jo je podal izvedenec in spregledalo, da je opravil meritve omejene gibljivosti ledvene hrbtenice po poteku treh let po nezgodi. Sodišče bi moralo upoštevati meritve in ne ocene invalidnosti, ki jo je podal izvedenec, saj gre pri tem za uporabo prava, ki je v domeni sodišča. Sodišče je tudi povsem spregledalo, da je tožena stranka pri izračunu invalidnine v pripravljalni vlogi z dne 28. 10. 2011 izhajala iz meritev, ki jih je opravil v pravdnem postopku postavljeni izvedenec V. in ne iz meritev svojega zdravnika cenzorja. Glede na navedeno je pravilni izračun zavarovalnine po zavarovalni polici št. 45537 4,3 % krat 52,95 = 227,69. Tožena stranka je že plačala 193,28 EUR in je dolžna plačati le še razliko 34,41 EUR. Tožena stranka zaradi ugovorov o višini odškodnine predlaga, da se odločba spremeni tudi glede stroškov postopka in se upošteva uspeh v pravdi.

3Tožeča stranka na pritožbo zoper sodbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo po 179. členu in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Za primerjavo s podobnimi odškodninskimi primeri iz sodne prakse, pritožbeno sodišče povzema osrednja dejstva obravnavanega primera, ki so pomembna za odločitev o pritožbi, ki se ne strinja z višino dosojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti:

- tožnik (rojen leta 1968) je v prometni nesreči 22. 3. 2008 utrpel zlom prvega ledvenega vretenca, zlom leve ličnice, pretres možganov in udarnino obraza in prsnega koša;

- po ugotovitvah izvedenca so pri tožniku kot trajna posledica nezgode ostale trajne posledice v funkcionalnem smislu (omejena gibljivost ledvenega segmenta hrbtenice lažje stopnje) in v subjektivnem smislu (občasne bolečine pri delih v prisiljeni drži, pri večjih fizičnih naporih, ob spremembah vremena, običajno lažje stopnje);

- tožnik bi lahko opravljal le določena zidarska dela z omejitvami, ne bi smel dvigati bremen težjih od 10 kg, s povečanimi napori bi lahko kolesaril, plaval, izvajal nordijsko hojo, hodil na zmerno dolge sprehode in planinaril;

- tožnikova življenjska aktivnost je bila že pred nezgodo pomembno omejena zaradi degenerativnih sprememb z bolečinami, ki izžarevajo v spodnjo okončino in medvretenčne kile L4/L5;

- toženka je iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožniku že pred pravdo izplačala 7.000,00 EUR (valorizirano na dan izdaje sodbe 7.368,00 EUR).

6Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je sodišče tožniku prisodilo 16.500,00 EUR. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni oz. je premalo upoštevalo, da ima tožnik tudi druge zdravstvene težave, ki niso v zvezi s prometno nesrečo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi (točka 25 in 26) jasno razmejilo posledice, ki so v vzročni zvezi z obravnavano nezgodo in posledice, ki so izključno posledica prej prisotnih degenerativnih sprememb in medvretenčne kile L4/L5. Zmanjšanje življenjskih aktivnosti je sodišče prve stopnje ugotavljalo ob upoštevanju zaslišanja tožnika ter strokovno podanega izvedeniškega mnenja, kjer je ocenjeno, da je pri tožniku podana 3 % stopnja zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Vendar pa je po oceni višjega sodišča ob sicer pravilni razmejitvi posledic in ugotovljenem zmanjšanju življenjskih aktivnosti, ki je izključna posledica nesreče, odmerilo previsoko odškodnino. Omejena gibljivost ledvenega dela hrbtenice je lažje stopnje, športov, ki zahtevajo popolno gibljivost hrbtenice, pa tožnik že pred nesrečo (zaradi predhodnih težav) ni mogel gojiti, kot utemeljeno poudarja pritožba. Tudi popolna nezmožnost za delo ni posledica nesreče, tožnik pa še vedno opravlja lažja gradbena dela. Višje sodišče je po navedenem pritožbi toženke delno ugodilo in prisojeno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znižalo za 4.500,00 EUR (358. člen ZPP).

7Glede odškodnine po zavarovalni polici št. 45537 pa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo (točka 40 obrazložitve), da je toženka izhajala iz meritev gibljivosti, ki jih je opravil zdravnik zavarovalnice, ne pa izvedenec dr. M. V. Iz pripravljalne vloge z dne 28. 10. 2011 (list. št. 49 in 50) namreč izhaja, da je toženka pri svojem izračunu upoštevala ugotovitve izvedenca V., kar je razvidno iz primerjave izvedenskega mnenja na red. št. 15 (list. št. 77) in izračuna v pripravljalni vlogi. Pritožba pravilno poudarja, da je naloga izvedenca ugotoviti omejitve gibljivosti, uporaba splošnih pogojev pa je pravno vprašanje. Višje sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno povzela omejitve gibljivosti iz izvedenskega mnenja izvedenca V. (list. št. 37), strinja pa se tudi z metodologijo izračuna % invalidnosti na list. št. 50 in se nanj v celoti sklicuje, da ga ne bi prepisovalo. Izpad gibljivosti sklepov pri tožniku je 45 stopinj (normalna gibljivost je skupaj 245 stopinj, pri tožniku 200), zato je pri tožniku podana 6,43% gibljivost, kot posledico nezgode pa je treba po ugotovitvah izvedenca upoštevati le 2/3 ( 4,3%). Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo in odškodnino iz tega naslova znižalo za 301,92 EUR (358. člen ZPP).

8V preostalem delu je višje sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9Sprememba izpodbijane sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnikov uspeh 33 %, zaradi delno znižane odškodnine pa je sedaj 18%. Stroški tožnika, ki odpadejo na postopek na prvi stopnji znašajo 2.463,00 EUR (nagrada za postopek 703,30 EUR, nagrada za narok 649,20 EUR, oboje povečano za 20% DDV, pavšalni znesek po tar. št. 6002 20 EUR in stroški izvedenca 793,00 EUR), materialni stroški toženke pa 30 EUR. Ob upoštevanju na novo določenega uspeha in pobotanju stroškov mora toženka povrniti tožniku 413,88 EUR stroškov postopka na prvi stopnji.

O pritožbi zoper dopolnilni sklep z dne 20. 2. 2012

10Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 242,55 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16 dne po prejemu tega sklepa.

11Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka in navedla, da je vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 3456/2009 z dne 11. 1. 2012, ker je prepričana, da je dosojena odškodnina za nematerialno škodo občutno previsoka in da je napačno odmerjena zavarovalnina iz naslova nezgodnega zavarovanja. Glede na podane ugovore predlaga, da višje sodišče spremeni tudi sklep o stroških glede na uspeh v pravdi.

12Pritožba je delno utemeljena.

13Predmet izpodbijanega sklepa je dopolnitev odločitve o stroških v sodbi z dne 11. 1. 2012, kjer niso bili upoštevani stroški tožnika, ki so nastali s plačilom sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je strošek sodne takse priznalo z upoštevanjem 33% uspeha tožnika, ki je bil v pritožbenem postopku spremenjen na 18%. Skladno s tem je višje sodišče dopolnilni sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka:

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Uspeh toženke v pritožbenem postopku zoper odločitev o glavni stvari je 50,90%, upoštevaje vrednost izpodbijanega dela (9.132,00 EUR+301,92 EUR). Njeni stroški znašajo 380 EUR (375 EUR stroškov sodne takse in 5 EUR (namesto priglašenih 30) materialnih stroškov), z upoštevanjem uspeha torej 193,42 EUR.