VSL sklep II Cp 1212/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kaznovalo sodnega izvedenca medicinske stroke dr. I. Š. z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, ker ni pravočasno izdelal izvedenskega mnenja.

2Izvedenec se je pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je bil odrejeni 30-dnevni rok za izdelavo obsežnega in zahtevnega izvedenskega mnenja prekratek. Izvedenec je poskušal pridobiti dodatno medicinsko dokumentacijo, saj je že predložena težko čitljiva. Da bi lahko odgovoril na zastavljeno vprašanje o mehanizmu nastanka tožničine poškodbe, si je ogledal kraj nezgode ter se posvetoval s kolegi izvedenci medicinske stroke, pravniki in strokovnjaki gradbene stroke. Ko je 8. 11. 2012 prejel opomin za izdelavo mnenja, je s svojimi zadržki po telefonu seznanil sodnika in se z njim domenil, da lahko v miru nadaljuje z delom. Meni, da glede na objektivne težave pri izdelavi izvedenskega mnenja ni kriv za nastalo zamudo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na 248. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča kaznovanje izvedenca, kadar ta brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče. Izvedenec je namreč dolžan podati izvid in mnenje. Če oceni, da je odrejeni rok za izdelavo mnenja prekratek, mora pravočasno, torej pred njegovim iztekom, sodišču predlagati podaljšanje roka.

5Izvedenec je v obravnavanem primeru prekoračil že prvotno odrejeni 30-dnevni rok, nato pa še dodatni 15-dnevni rok, ki je bil določen potem, ko je izvedenec obvestil sodišče o razlogih za svojo zamudo. Kot je razvidno iz spisa, je dodatni rok iztekel v začetku januarja 2013, izvedenec pa je svoj izvid in mnenje izročil sodišču šele 4. 3. 2013, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa.

6Ker torej izvedenec svojega dela ni opravil pravočasno, mora plačati denarno kazen. Ker po zadnjem opominu ni več zaprosil za podaljšanje roka, čeprav je bil vsakič ustrezno opozorjen na posledice zamude, se v pritožbi ne more več uspešno sklicevati na zahtevnost opravljenega dela. Okoliščine, ki jih izvedenec navaja v pritožbi, bi lahko bile tehten razlog za podaljšanje roka za izdelavo izvedenskega mnenja, ni pa jih mogoče upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Po drugem odstavku 248. člena ZPP lahko svoj sklep o kazni prekliče le sodišče prve stopnje.

7Vsa odločilna dejstva, ki tvorijo podlago za kaznovanje izvedenca, so bila torej v postopku na prvi stopnji pravilno ugotovljena. Tudi višina denarne kazni, ki ji izvedenec v pritožbi sicer obrazloženo ne oporeka, ustreza okoliščinam primera. Ker sodišče prve stopnje pri odločanju ni zagrešilo niti kakšne uradoma upoštevne procesne kršitve, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.