VSRS Sodba in sklep G 16/2011

I. Postopki, ki se vodijo pod opr. št. G 16/2011, G 18/2011, G 19/2011, G 20/2011 in G 21/2011, se združijo v skupno obravnavo in odločanje, s tem da postane vodilni postopek pod opr. št. G 16/2011.
II. Tožbam se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.
III. Zahteva 5. do 9. tožnice za izdajo začasne odredbe se zavrže.
IV. Tožena stranka je dolžna 1., 2., 3. in 4. tožnici povrniti vsaki po 350,00 EUR stroškov tega postopka, 5. do 9. tožnici pa skupaj 350,00 EUR stroškov tega postopka, v 15 dneh od vročitve te sodbe in sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne do plačila.

Izpodbijana odločba:

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo med drugim odločila, da se prepove uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi P., d. d., Ljubljana, družbam: A., B., C., D., E., F., in G., dokler te družbe in dodatno družbe H., K. in M., skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. v skladu z Zakonom o prevzemih, ali dokler tiste družbe iz te točke izreka, ki so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne odtujijo delnic PETG tako, da družbe iz te točke izreka prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed njih. Ciljni družbi P., pa je z dnem dokončnosti odločbe prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic družb: A., B., C., D., F. in G. dokler družbe in družbe H., K. in M. skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P., v skladu z Zakonom o prevzemih, ali dokler tiste družbe iz te točke izreka, ki so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne odtujijo delnic PETG tako, da družbe iz te točke izreka prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed njih.

2Tožnice so zoper odločbo Agencije začele postopek sodnega varstva, 5. do 9. tožnica pa so predlagale tudi izdajo začasne odredbe.

3Sodišče je tožbe in zahtevo za izdajo začasne odredbe poslalo toženi stranki v odgovor. Ta je predlagala združitev postopkov v skupno obravnavo ter zavrnitev tožb in zahteve za izdajo začasne odredbe.

Združitev postopkov:

4V postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije za trg vrednostnih papirjev po Zakonu o prevzemih – ZPre-1 se na podlagi drugega odstavka 506. člena Zakona o trgu finančnih inštrumentov – ZTFI smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu – ZUS-1, če v tem zakonu ni drugače določeno. Tako se uporablja tudi določba prvega odstavka 42. člena ZUS-1, po kateri lahko sodišče (s sklepom) več pri sodišču odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavo in odločanje. Ker vse v uvodu navedene tožnice izpodbijajo isto odločbo tožene stranke, se je Vrhovno sodišče odločilo za združitev postopkov pod opr. št. G 16/2011, G 18/2011, G 19/2011, G 20/2011 in G 21/2011 v skupno obravnavo in odločitev, s tem da je vodilni postopek tisti pod najnižjo opravilno številko, to je G 16/2011.

Dovoljenost tožbe:

5Proti odločbi, s katero je tožena stranka med drugim prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic tožnicam v ciljni družbi P., so (nekatere) tožnice vložile tožbe v skladu s pravnim poukom, ki jim ga je dala tožena stranka, to je v roku 15 dni od vročitve odločbe. Ne glede na to, da je tak pravni pouk napačen, je sodišče ocenilo, da to ne more biti v škodo strank, ki so se po njem ravnale. ZPre-1, na podlagi katerega je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč v četrtem odstavku 64. člena med drugim določa, da je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije osem dni. Stališče, da se v primeru, ko pravni red predvideva pravno sredstvo, vendar se z ravnanjem organa zaradi napačnega napotila stranki o tem, v kakšnem roku lahko vloži pravno sredstvo, upravičencu onemogoči uporaba pravnega sredstva, je v sodni praksi ustaljeno in ni sporno.

Odločitev o tožbah:

6Tožbe so utemeljene.

7Med postopkom pred Vrhovnim sodiščem je Državni zbor 4. 5. 2011 sprejel Avtentično razlago drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena Zakona o prevzemih – ORZPre75 v naslednjem besedilu: „Določbo drugega stavka drugega odstavka 75. člena Zakona o prevzemih (Ur. l. RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08 in 68/08; ZPre-1) je treba razumeti tako, da za osebe iz prvega odstavka tega člena velja prehodni prevzemni prag, ki je enak najnižjemu deležu glasovalnih pravic, ki so jih imele osebe iz prvega odstavka tega člena od dneva uveljavitve ZPre-1 dalje. Dokler te osebe ne presežejo prehodnega prevzemnega praga, jim ni treba dati prevzemne ponudbe v skladu z določbami ZPre-1 [prvi odstavek]. Ker drugi odstavek 75. člena ZPre-1 za osebe iz prvega odstavka tega člena vzpostavlja prehodni prevzemni prag, je treba določbo 63. člena ZPre-1 razumeti tako, da za osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 nastopi sankcija mirovanja glasovalnih pravic, ko dosežejo prehodni prevzemni prag iz drugega odstavka 75. člena, glasovalnih pravic pa ne morejo uresničevati, dokler ne dajo prevzemne ponudbe v skladu z ZPre-1 ali dokler ne odtujijo vrednostnih papirjev ali drugih pravic, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, tako da ne dosegajo več prehodnega prevzemnega praga iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1 oziroma da osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 lahko ponovno uresničujejo glasovalne pravice s trenutkom, ko odtujijo vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, tako da ne dosegajo več prehodnega prevzemnega praga iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1 [drugi odstavek].“

8Sprejeta Avtentična razlaga predstavlja del zakona od njegove uveljavitve, ne glede na njen kasnejši sprejem (kar je že večkrat navedlo Ustavno sodišče v svojih odločbah, npr. U-I-361/96 in U-I-51/06).

9Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, so tožnice na dan uveljavitve ZPre-1, to je 11. 8. 2006, presegale prevzemni prag v ciljni družbi P., d. d., niso pa presegale končnega prevzemnega praga, saj so imele 32,56 % delnic z glasovalno pravico z oznako PETG. Na dan 14. 8. 2006 se je ta delež povečal na 32,57 %, na dan izdaje izpodbijane odločbe, to je 22. 3. 2011, pa so imele v lasti 29,2042 % delnic PETG. To pomeni, da je (bil) prehodni prevzemni prag 32,56 %. Ker se je lastniški delež zvišal na 32,57 %, bi bili ukrepi tožene stranke ob izpolnitvi nadaljnjih zakonskih predpostavk utemeljeni. Ker pa je lastniški delež padel pod 32,56 % in znaša 29,2042 % (tožena stranka ne navaja, da bi se ta delež kasneje še povečeval), je Vrhovno sodišče ob upoštevanju pravnega in dejanskega stanja v času izdaje izpodbijane odločbe ter stališč, ki jih je zavzelo v sodbi G 20/2009 z dne 28. 3. 2011 (to je pred sprejetjem Avtentične razlage), in ne da bi se opredeljevalo do tega, ali sploh gre za povezane osebe, na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi s 506. členom ZTFI tožbam ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

Začasna odredba:

10Skupaj s tožbo so 5. do 9. tožnica vložile tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem oziroma podrejeno po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. Ker je odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe pogojeno z obstojem tožbe, saj sodišče zadrži izvršitev izpodbijanega akta le do izdaje pravnomočne odločbe, tožbi pa je sodišče že ugodilo, ni več podlage za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Ker torej ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe, je sodišče zahtevo zavrglo.

Odločitev o stroških postopka:

11Vrhovno sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom tretjega člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu toženki naložilo, da tožnicam povrne stroške postopka z morebitnimi zamudnimi obrestmi.