VSRS Sklep VIII DoR 38/2013

Predlog se zavrne.

1Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je bil tožnik z odločbo z dne 21. 10. 2009 (predhodno pa tudi z odločbo z dne 10. 4. 2009) ob razporeditvi na formacijsko dolžnost poveljnik oddelka – specialist, ki se opravlja v nazivu štabni vodnik, pravilno uvrščen v izhodiščni 27. plačni razred. Presodilo je, da glede na predhodno zaposlitev na častniški formacijski dolžnosti poveljnika oddelka, ki se opravlja v nazivu poročnik, in za katero tožnik ni izpolnjeval pogoje VII. stopnje strokovne izobrazbe ter zato na tej dolžnosti ni izpolnjeval pogojev za napredovanje v plačilnih razredih, tudi na novi dolžnosti, za katero je sicer izpolnjeval pogoje strokovne izobrazbe, ni bil upravičen do upoštevanja napredovanj v plačilnih razredih iz naslova dotedanje zaposlitve pri toženi stranki.

2Tožnik predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija glede pravnega vprašanja, ali je pripadnik slovenske vojske na podlagi 49. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (v nadaljevanju KPJS), ob določitvi osnovne plače upravičen do upoštevanja števila napredovanj v plačnih razredih, ki bi jih glede na trajanje zaposlitve dosegel, če zaradi neizpolnjevanja izobrazbenih pogojev na določenem delovnem mestu pred tem sicer ni napredoval, vendar največ do 5 plačnih razredov. Navaja, da sodišče navedene določbe KPJS neutemeljeno ni upoštevalo, oziroma se do nje neutemeljeno sploh ni opredelilo, čeprav se je nanjo izrecno skliceval. Navaja, da so v Slovenski vojski številni primeri razporeditev na dolžnosti, za katere delavci ne izpolnjujejo pogoja strokovne izobrazbe in prihaja do razporeditev na doseženi izobrazbi ustrezne dolžnosti, pri katerih se lahko odpira enako vprašanje. Zato gre za pomembno pravno vprašanje tako z vidika enotne uporabe prava, kot z vidika zagotavljanja pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse.

3Predlog ni utemeljen.

4KPJS, na katero se sklicuje tožnik, se v 49. členu sklicuje na določbe 49.č člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), ki ureja odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev ob uveljavitvi ZSPJS oziroma prevedbo javnih uslužbencev v plačne razrede ob uveljavitvi tega zakona. Tožnik ni izpodbijal uvrstitve v plačni razred ob uveljavitvi ZSPJS, temveč ob imenovanju oziroma razporeditvi na drugo dolžnost. Razmerij v zvezi z določanjem plač v teh primerih pa 49. člen KPJS ne ureja.

5Glede na navedeno pogoji za dopustitev revizije v smislu določb 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. Zato je sodišče predlog za dopustitev revizije na podlagi 367.c člena ZPP kot neutemeljen zavrnilo.