VSRS Sklep III Ips 23/2011

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Dosedanji potek postopka

1Tožeča stranka je zahtevala plačilo škode, ki naj bi ji nastala zaradi nepravilne izpolnitve zavarovalne police s strani tožene stranke (zavarovalnice), to pa naj bi bil razlog, da tožeča stranka na drugem javnem razpisu naročnika J. d.o.o. v letu 2006 ni bila izbrana za opravo posla. Nepravilna izpolnitev zavarovalne police naj bi bila v tem, da tožena stranka kritja za odgovornost za škodo na objektu ni vpisala v polico, čeprav naj bi tožeča stranka takšno kritje izrecno naročila in plačala.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 282.687,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo (2. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje, ki je glede elementa protipravnosti obrazložilo, da razmerje pravdnih strank temelji na podlagi zavarovalne pogodbe, ki se presoja po 921. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Na podlagi tega temelja pogodbenega razmerja pa toženi stranki ni mogoče očitati ničesar. Tožena stranka je bila zavezana plačati tožeči stranki odškodnino šele v primeru zavarovalnega primera, ki pa ga v konkretnem primeru ni bilo. Sodišče druge stopnje je še pojasnilo, da če prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strni tožene stranke, ni ustrezala, bi morala tožeča stranka sama poskrbeti za ustrezna dopolnila. Prav tako je pojasnilo, da za kršitev pogodbenega razmerja ne bi šlo niti v primeru, če bi bila prvotna polica dejansko zapisana pomanjkljivo, kar pa ni bilo nikdar dokončno ugotovljeno. Glede elementa vzročne zveze je sodišče druge stopnje obrazložilo, da iz obvestila naročnika J. d.o.o. izhaja, da so bile pri razpisu ugotovljene tudi druge nepravilnosti tožeče stranke (zamenjan rok izvedbe pri posameznih delih), kar je tudi prispevalo k odločitvi, da njene ponudbe niso sprejeli.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

4Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008), zato se po prvem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po novih predpisih.

Revizijske navedbe

6Glede elementa protipravnosti tožeča stranka v reviziji opozarja, da ni zatrjevala kršitve tožene stranke v zvezi z izplačilom odškodnine v primeru nastopa zavarovalnega primera, do katerega v danem primeru sploh ni prišlo. Kršitev tožene stranke je zatrjevala v zvezi z dogovorom o tem, da bo tožena stranka za tožečo stranko uredila police v skladu z zahtevami tožeče stranke in razpisnimi pogoji naročnika. Ta dogovor je bodisi samostojen pravni posel bodisi spada v okvir osnovnega posla – zavarovalne pogodbe po 921. členu OZ, tožena stranka pa je odškodninsko odgovorna za kršitve svojih pogodbenih obveznosti.

7Glede elementa vzročne zveze tožeča stranka očita, da zgolj zaradi nepravilnosti (zamenjana roka izvedbe itd.), ki so bile še navedene v obvestilu naročnika J. d.o.o., ponudba tožeče stranke na podlagi določb Zakona o javnih naročilih (v nadaljevanju tudi ZJN-1) in Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Ur. l. RS, št. 33/2004) ne bi mogla biti ocenjena kot nepravilna ali nesprejemljiva.

8Glede bistvenih kršitev določb postopka tožeča stranka sodišču druge stopnje očita, da ni odgovorilo na določene bistvene pritožbene navedbe tožeče stranke.

Presoja utemeljenosti revizije

9Revizija je utemeljena.

10Revizijski očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da tožeča stranka ni dobila odgovora na določene bistvene pritožbene navedbe (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), niso utemeljeni.

11V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ali je določena pritožbena navedba odločilnega pomena, je med drugim odvisno od materialnopravnega stališča, ki ga sodišče zavzame. Ob materialnopravnem izhodišču sodišča druge stopnje, kot je povzeto v 2. točki obrazložitve tega sklepa, se sodišču druge stopnje do v reviziji izpostavljenih pritožbenih navedb ni bilo oziroma ne bi bilo treba opredeljevati.

12Revizijski očitek tožeče stranke glede presoje protipravnosti je utemeljen. Sodišče druge stopnje je zmotno presojalo protipravnost ravnanja tožene stranke zgolj v obsegu vsebine, ki izhaja iz 921. člena OZ.

13Na splošno v obligacijskem pravu velja načelo avtonomije (3. člen OZ) in načelo dispozitivnosti (2. člen OZ). Stranke so tako načeloma proste pri določitvi pogodbene vsebine in niso vezane na ureditev pogodbenih tipov, kot se nahajajo v posebnem delu OZ. Zavarovalna pogodba (921. - 989. člen OZ) je v tem pogledu posebnost, saj so določbe OZ, ki jo urejajo, praviloma kogentne narave. OZ v 924. členu določa, da se sme zavarovalna pogodba odmakniti samo od tistih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo (prvi odstavek 924. člena OZ). Odmik od drugih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi, če ni prepovedan z OZ ali s kakšnim drugim zakonom, pa je dopusten samo, če je v nedvomnem interesu zavarovanca (drugi odstavek 924. člena OZ). Avtonomija strank pri sklepanju zavarovalne pogodbe je torej omejena, še vedno pa obstoji.

14V tej zadevi je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje med drugim zatrjevala, da je tožeča stranka predstavniku tožene stranke posebej naročila, da pripravi polico, ki bo natančno ustrezala pogojem razpisne dokumentacije za drugi javni razpis (zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ter zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati na objektu, na katerem izvajalec gradi oziroma izvaja dela), da je predstavnik tožene stranke prinesel zavarovalno polico, ki naj bi po njegovih zagotovilih ustrezala pogojem drugega razpisa ter da je tožena stranka na zahtevo tožeče stranke izdala potrdilo o zavarovanju v skladu s 33. členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) z dne 23. 2. 2006, ki ga je priložila razpisni dokumentaciji (tožba in pripravljalna vloga z dne 24. 9. 2009). Takšne trditve, če bi bile dokazane, bi omogočale sklep, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o tem, da se sklene zavarovalna pogodba v skladu s pogoji drugega razpisa, in v tem okviru tudi dogovor o tem, da bo tožena stranka tožeči stranki izročila polico, ki bo ustrezala pogojem razpisne dokumentacije za drugi javni razpis. Izročitev police z dogovorjeno vsebino v 921. členu OZ res ni izrecno določena kot obveznost zavarovalnice, vsekakor pa dogovor o takšni obveznosti ni prepovedan in je v nedvomnem interesu zavarovanca (drugi odstavek 924. člena OZ).

15Ker je sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava štelo, da je lahko vsebina pogodbene zaveze samo to, kar je opredeljeno v 921. členu OZ, v postopku niso bila ugotovljena zatrjevana dejstva, ki bi omogočala sklep, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o tem, da bo tožena stranka tožeči stranki izročila polico, ki bo ustrezala pogojem razpisne dokumentacije za drugi javni razpis. Posledično sodišče druge stopnje tudi ni dokončno ugotovilo, ali je bila prvotna polica zapisana pomanjkljivo, in ni presodilo, ali je tožena stranka s tem kršila svojo pogodbeno obveznost.

16Revizijski očitek tožeče stranke glede presoje vzročne zveze je prav tako utemeljen. Sodišče druge stopnje je preuranjeno presodilo, da vzročna zveza med očitanim protipravnim ravnanjem tožene stranke in zatrjevano škodo ni podana, ker je obstajal dodaten razlog za neuspeh tožeče stranke na javnem razpisu naročnika, in sicer napaka v obliki zamenjave roka izvedbe pri posameznih delih.

17Postopek oddaje javnega naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1) je formalen postopek. Naročnik mora po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne (76. člen ZJN-1 in Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo). Vendar pa sme naročnik zahtevati, da ponudniki dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, pod pogojem da pri tem ne pride do spremembe vsebine ponudbe in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe naredile pravilno ponudbo. Kot primer dopustnega popravka je v zakonu izrecno navedena računska napaka (prvi odstavek 54. člena ZJN-1). Tako kot računska napaka sama po sebi ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe, ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe tudi očitna pisna napaka. Na obstoj očitne pisne napake je med drugim mogoče sklepati na podlagi vsebine celotne dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila.

18Tožeča stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje (glej pripravljalno vlogo z dne 24. 9. 2009) zatrjevala, da je do zamenjave rokov izvedbe prišlo zgolj pri vpisu v obrazec, medtem ko so bili v priloženem terminskem planu upoštevani pravilni roki izvedbe. Ker sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni presojalo, ali je pri vpisu rokov izvedbe v obrazec šlo za očitno pisno napako, ki ne more biti utemeljen razlog za zavrnitev ponudbe, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. V novem sojenju bo sodišče moralo ugotoviti, ali obstojijo zatrjevana dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da gre v danem primeru za očitno pisno napako, ki ne more vplivati na izid javnega razpisa.

Odločitev o reviziji

19Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava s strani sodišča druge stopnje dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo ter razveljavilo sodbi sodišč prve in druge stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

20Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.