VSM sodba I Cpg 354/2012

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da listina tožeče stranke z naslovom „Poslovni načrt 2003 – 2007 E. MB d.o.o.“, datiran na dan 15. 12. 2002, ni pristna. Tožečo stranko je zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.371,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega paricijskega roka do plačila.

2Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Kot zmotno in neutemeljeno izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v tožbi na ugotovitev nepristnosti listine zatrjevala zgolj neresničnost podatkov, navedenih na sporni listini, saj je na te nepravilnosti opozorila zgolj v potrditev dvoma, da je bila listina dejansko prirejena za potrebe pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. 1. V obrazložitev zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ponavlja že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje podane trditve, da listina, ki je nastala leta 2008 oziroma 2009 dejansko ne izvira od pravne osebe, ki je na njej označena kot podpisnik, ker ta pravna oseba pri njenem potrjevanju zaradi neveljavnega žiga zaradi spremenjenega sedeža družbe ni več obstajala. Po stališču pritožnika je v predmetni zadevi nesporno, da je bila sporna listina natisnjena leta 2008 oziroma 2009 in posledično ne more izvirati iz družbe, katere žig je na listini, in ki je imela sedež na naslovu A. Tožeča stranka ponovno izpostavlja dejstvo, da je pri sestavljanju sporne listine sodelovalo podjetje M. d.o.o., za katerega je podpisana S.K. kot direktorica, čeprav je to funkcijo nastopila šele 1. 10. 2003, zato njenega podpisa na spornem poslovnem načrtu 15. 12. 2002 ni mogoče šteti kot avtentičen podpis družbe M. d.o.o. Po stališču pritožbe prav navedba osebe, njenega zakonitega zastopnika in njegov podpis ter žig izkazujejo, ali je določena listina avtentična, torej ali izvira s strani osebe, ki je na njej označena kot podpisnik. Kot materialnopravno zmoten in neobrazložen pritožba ocenjuje zaključek sodišča prve stopnje, da vložitev kazenske ovadbe zoper G.F. in S.K. zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin kaže na to, da tožeča stranka zatrjuje neresničnost podatkov, navedenih v sporni listini, česar z ugotovitveno tožbo ne bi smela. Tožeča stranka ponovno poudarja, da so bile trditve glede resničnosti podatkov, navedenih v sporni listini, podane zgolj z namenom upravičiti dvom, ali listina dejansko izvira od osebe, ki je na njej označena kot podpisnik. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja prav nobena utemeljitev, kako je sodišče prve stopnje prišlo do zaključka o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, hkrati pa tožeča stranka opozarja tudi na dejstvo, da tožena stranka ni z ničemer dokazala, da je sporna listina dejansko pristna, do česar se sodišče prve stopnje v sodbi prav tako ni opredelilo. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podrejeno pa za njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljenih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa tudi ni storilo ne v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib nepotrebnemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa le še dodaja.

6Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno opredelilo materialnopravno podlago uveljavljenega tožbenega zahtevka, ki je terjala presojo, ali listina, za katero tožeča stranka zatrjuje nepristnost (Poslovni načrt družbe E. MB d.o.o. za obdobje 2003 – 2007), resnično izvira od osebe, ki je na njej označena kot podpisnik. Ob upoštevanju, da s tožbo, kot je obravnavana, ni mogoče ugotavljati, ali je listina veljavna in ali so v njej napisani podatki resnični, saj to ni v zvezi s pristnostjo listine, je glede na trditveno podlago tožbe in po presoji v dokazne namene predloženih listin sprejelo pravilen zaključek, da s tožbo zatrjevana dejstva ne dajejo podlage za utemeljenost tožbenega zahtevka. Pritožba takšen zaključek neutemeljeno graja kot nepopoln in neobrazložen.

7Tožeča stranka je tožbeni zahtevek uveljavljala z zatrjevanjem dejstev:

- da je na sporni listini, ki nosi datum 15. 12. 2002, podpisana S.K. v svojstvu direktorice družbe M.d.o.o., čeprav te korporacijske funkcije v tem času ni zasedala;

- da obravnavana listina ni mogla nastati dne 15. 12. 2002, ker je bila ta dan nedelja, priloge te listine pa so prav tako datirane na dne 15. 1., pri čemer je v letu 2006 15.1. bila nedelja, torej dela prost dan;

- da je na poslovnem načrtu, ki je bil natisnjen in potrjen šele leta 2008 oziroma 2009 žig pravne osebe, ki v letu 2008 oziroma 2009 ni več obstajala, saj je v letu 2005 prišlo do spremembe akta o ustanovitvi, s katero je bil določen nov sedež družbe. Ker se je ob natisnjenju in potrditvi listine v letu 2008 oziroma 2009 uporabil žig neobstoječe pravne osebe, je takšna listina nepristna.

8Tožeča stranka zatrjuje, da obravnavana listina ni pristna (II. točka tožbenih navedb), ker da je iz prej izpostavljenih dejstev razvidno, da je bila izdelana za potrebe dokazovanja povzročene škode v pravdnem postopku opr. št. 1 in iz tega razloga antidatirana.

9Izpostavljene dejanske navedbe tudi po presoji sodišča druge stopnje ne predstavljajo relevantnih dejstev za ugotovitev nepristnosti listine in ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je po tožeči stranki zatrjevanim dejstvom sodišče prve stopnje pripisalo napačno vsebino. Okoliščine, da je tožena stranka priznala, da je sporno listino v letu 2008 oziroma 2009 v dokazne namene za potrebe pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani natisnil in podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, ter da je na listini žig, ki ga tožena stranka od leta 2005 zaradi spremembe sedeža podjetja ni več uporabljala, ter da je na listini podpis S.K. v svojstvu direktorice družbe M. d.o.o., ki v času podpisa te funkcije ni imela, namreč na pristnost obravnavane listine nimajo vpliva.

10Listina, katere pristnost s predmetno tožbo izpodbija tožeča stranka, predstavlja Poslovni načrt tožene stranke kot gospodarske družbe E. MB d.o.o., torej listino tožene stranke. Kot zakoniti zastopnik tožene stranke je listino podpisal njen direktor G.F., kar med pravdnima strankama tudi ni sporno, na listini pa je natisnjen tudi žig s firmo in sedežem tožene stranke (naslov 1), listina pa je opremljena tudi z datumom in krajem njenega nastanka, to je 15. 12. 2002, L...

11Neutemeljeno je oporekanje pristnosti obravnavane listine z obrazložitvijo, da v času, ko je bila listina potrjena in natisnjena, tožena stranka ni imela poslovnega sedeža na naslovu, kot ga nosi žig na listini, zato je na listini neveljaven žig in listine ni izdala pravna oseba, ki je na njej označena kot njen podpisnik. Ni namreč mogoče pritrditi tožeči stranki, da družba E. MB d.o.o., s sedežem na naslovu A., v letu 2008 ni več obstajala. Družba E. MB d.o.o. zaradi spremembe sedeža ni prenehala obstajati, saj sprememba sedeža družbe v ničemer ne vpliva na njeno pravno subjektiviteto, ne pomeni prenehanja gospodarskega subjekta, ki kljub spremembi sedeža ostaja isti, zato zgolj drugačen podatek o poslovnem sedežu tožene stranke na žigu, natisnjenem na obravnavani listini, kot je sicer poslovni sedež tožene stranke sedaj, ne pomeni, da listina ne izvira od pravne osebe E. MB d.o.o., to je tožene stranke, kot je to pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

12Po mnenju sodišča druge stopnje je potrebno presojo pristnosti listine osredotočiti zgolj na njenega izdajatelja oziroma imetnika listine. Nedvomno je v obravnavani zadevi ta oseba le tožena stranka, saj gre za njej lastno listino. Zato je v smeri ugotovitve pristnosti te listine nerelevantno, kdo je sodeloval pri sestavi njene vsebine in v kakšnem svojstvu oziroma funkciji. Kot izhaja iz obravnavane listine so v 17. točki navedeni zgolj subjekti, ki so pri sestavi listine sodelovali, ne gre pa za subjekte, ki bi zadevno listino podpisovali kot njeni izdajatelji oziroma imetniki, saj listina, kot že obrazloženo izvira od tožene stranke. Podpisi sodelujočih pri sestavi vsebine listine zato niso predmet presoje ali je listina, pri sestavi vsebine katere so zgolj sodelovali, pristna ali ne. Zato je neutemeljeno in brez relevantnih posledic na sprejeto odločitev zatrjevanje, da ker S.K. v času, ko naj bi bila listina narejena, ni bila direktorica družbe M. d.o.o., obravnavana listina ne more izvirati od družbe M. d.o.o., od katere naj bi izvirala. Tudi v kazenskopravnem pogledu, ki ga v pritožbi izpostavlja sama tožeča stranka, je kriva listina listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. V obravnavanem primeru osebe, ki so zgolj sodelovale pri sestavi njene vsebine, niso njen izdajatelj. Izdajatelj obravnavane listine je v predmeti zadevi le tožena stranka.

13Tožeča stranka pa se v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na dejstvo, da tožena stranka ni z ničemer dokazala, da je sporna listina dejansko pristna. Dokazno breme za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki meri na ugotovitev, da listina ni pristna, je namreč na tožeči in ne na toženi stranki, da bi morala dokazovati pristnost lastne listine.

14Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Tožeča stranka, neuspešna s pritožbo, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).