VSL sodba II Cp 2430/2012

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1V izpodbijani sodbi je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpela pravna prednica tožeče stranke.

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da zakonska ureditev na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni pravična, ne do pokojne, ne do njenih pravnih naslednikov. Sodišče je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker dedičev pokojne ni zaslišalo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodba sodišča prve stopnje se izda po tistem dejanskem in pravnem stanju kakršno obstaja, ko je glavna obravnava končana. Za odločitev v konkretni zadevi je bistvenega pomena, da je pravna prednica tožeče stranke v tožbi, ki jo je vložila 13. 11. 2007, uveljavljala plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. Ker je R. K., pravna prednica tožeče stranke, po vložitvi tožbe dne 30. 1. 2012 umrla, to pa je bilo pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje (8. 5. 2012), je z njeno smrtjo ugasnila pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo (184. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Tožbeni zahtevek pokojne R. K. za nepremoženjsko škodo zato ni predmet zapuščine. Ker pravica terjati odškodnino za nepremoženjsko škodo ni prešla na dediče, tožniki kot dediči pokojne R. K., nimajo aktivne legitimacije v tem pravdnem postopku. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrnilo, ne da bi z izvajanjem dokazov ugotavljalo dejansko stanje, ki se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

5Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.