UPRS sodba I U 615/2012

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Mestne uprave Mestne občine Ljubljana št. 611-522/2011-8 z dne 26. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožnici na 80,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijano odločbo je Mestna uprava Mestne občine Ljubljana odločila, da se v letu 2012 na področju likovnih umetnosti ne sprejme v sofinanciranje kulturni projekt … predlagatelja A. d.o.o. V obrazložitvi pojasnjuje, da se je tožeča stranka prijavila na javni razpis za izbor kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Ljubljana, objavljen v Uradnem listu RS, št. 86/11. Tožnica je podala popolno in pravočasno vlogo, prav tako je bila upravičena oseba za kandidiranje na razpisu. V nadaljevanju se sklicuje na 119. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) ter na 12. člen Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik). Vlogo predlagateljice je obravnavala strokovna komisija za področje likovnih umetnosti. V fazi strokovne presoje so bili upoštevati splošni in prednostni razpisni kriteriji, določeni v besedilu razpisa in razpisni dokumentaciji. V sofinanciranje so bili izbrani tisti projekti predlagateljev, ki so bili v postopku izbire ocenjeni višje in so dosegli najmanj 93 točk ter tako bili uvrščeni med 10 najvišje ovrednotenih projektov. Skladno s tretjim odstavkom 119. člena ZUJIK in 12. členom Pravilnika je strokovna komisija o razvrstitvi projektov pripravila poročilo z obrazložitvijo vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega projekta. Na podlagi 13. člena Pravilnika je pristojni uslužbenec za razpisano področje z obvestilom o rezultatih javnega razpisa za izbor kulturnih projektov obvestil predlagatelja o predlogu strokovne komisije. Z njim je bila predlagatelju dana možnost, da se v postavljenem roku o predlogu komisije pisno izjavi. Kot določata drugi in tretji odstavek 14. člena Pravilnika, je strokovna komisija presodila v roku prispele izjave ter na podlagi celotnega postopka ocenjevanja in vrednotenja ustreznih vlog tožnici prisodila 90 točk od skupno možnih 100. Iz obrazložitve strokovne komisije za likovno umetnost izhaja, da gre za nedvomno vrhunsko razstavo svetovno priznanega avtorja B.B., zato projekt podpira. S takim mnenjem se strinja tudi pristojna uslužbenka MOL za razpisno področje likovne umetnosti. Hkrati pa ugotavlja, da projekt … kljub pozitivni oceni strokovne komisije, ne dosega letošnjega praga sofinanciranja. Prav tako predlagateljica izjave ni podala pravočasno, zato je komisija ni obravnavala.

Tožnica v tožbi navaja, da je tožena stranka dne 16. 2. 2012 tožeči stranki posredovala obvestilo o rezultatih javnega razpisa, ki pa je bilo tožeči stranki pravilno vročeno šele 23. 4. 2012. Tožeča stranka torej pritožbe brez svoje krivde ni mogla vložit prej, zato slednja iz razloga nepravočasnosti podanih pripomb ne more biti zavrnjena. Tako je tožena stranka s priporočeno pošiljko tožeči stranki obvestilo posredovala ponovno, 23. 4. 2012 pa ga je tožeča stranka prevzela. Šele takrat je začel teči petdnevni rok za pritožbo. Tožeča stranka je tako dne 24. 4. 2012 ponovno vložila vsebinsko enako pritožbo z obrazložitvijo, zakaj je odločitev tožene stranke napačna. Izpodbijana odločba je tako nedvomno nepravilna oziroma nezakonita, saj je odločitev tožene stranke, da zadeva ni bila obravnavana, ker pritožba ni bila podana pravočasno, neutemeljena. Organ, ki je odločbo izdal, je napačno ugotovil dejansko stanje, saj je sklepal, da je tožeča stranka obvestilo o rezultatih že prejela. Posledično je bil tudi napačno uporabljen materialni zakon in kršena pravila postopka. Pritožba tožeča stranke je bila tako zavrnjena, čeprav za slednje niso obstojali utemeljeni razlogi. Da je bilo ravnanje tožene stranke nedopustno in arbitrarno, izhaja tudi iz dejstva, da določila razpisne dokumentacije pod točko 7 izrecno določajo, da bodo izbrani tisti projekti predlagatelja, ki bodo v postopku ocenjevanja prejeli najmanj 80 točk, kar je projekt tožeče stranke vsekakor izpolnil. Prejel je celo 90 točk, in sicer v čisto vseh postavkah razpisnih kriterijev, razen v postavki, ki je bila vredna 10 točk. Potek projektov na javnih površinah MOL ni bil ne edini, še manj pa zavezujoči pogoj razpisa. Zato je obrazložitev tožene stranke nesprejemljiva, neupravičena in napačna. Kolikor bi bilo v razpisni dokumentaciji izrecno navedeno, da je ta pogoj nujen, se tožena stranka na razpis sploh ne bi prijavila ali pa bi svoj projekt izvedla na odprtih javnih površinah MOL. Dejstvo, da bi tožena stranka svoj projekt v tem segmentu lahko prilagodila navedenemu, tožeči stranki izrecno omogočajo tako določila ZJN-2 kot tudi določila razpisne dokumentacije v točkah 12.3 in 12.4. Naknadno spreminjanje določil razpisne dokumentacije je nedopustno. Tožena stranka je vlogo tožeče stranke napačno ovrednotila, pri čemer je kršila pravila in merila določena v razpisni dokumentaciji.

V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeča stranka pojasnjuje, da je tožena stranka zahtevek iz omenjenega spora očitno priznala, saj je izdala odločbo št. 611-520/2011-8 brez datuma, v kateri je navedla, da je vlogo tožeče stranke ponovno pregledala in da ostaja pri prvotni oceni in mnenju. Med strankama namreč ni spora, da je bila v omenjeni zadevi s strani Pošte Slovenije storjena napaka pri vročitvi obvestila o rezultatih javnega razpisa za izbor kulturnih projektov, ki je ni moč pripisati nobeni od strank.

Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v novo odločanje, njej pa povrne nastale stroške upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe z dne 26. 3. 2011, ki je dopolnjena z odločbo št. 611-522/2011-8. Pri tem poudarja, da je po izdaji izpodbijane odločbe dne 26. 3. 2012 bila tožena stranka s strani Pošte Slovenije dne 13. 4. 2012 obveščena, da je bila pri vročitvi uradnega pisanja, in sicer obvestila o rezultatih javnega razpisa za izbor kulturnih projektov z dne 16. 2. 2012, storjena napaka. Zaradi omenjenega je bilo tožeči stranki omenjeno obvestilo poslano ponovno. Pri tem tožena stranka še pojasnjuje, da je projekt tožeče stranke prejel 90 točk od 100, torej vse možne točke pri vseh splošnih in posebnih razpisnih kriterijih, razen pri splošnem kriteriju Projekt bo izveden na javnih površinah MOL, kjer je pravilno prejel 0 točk od 10 možnih. Ne držijo pa navedbe tožeče stranke, da izvedba projekta na javnih površina predstavlja pogoj, saj tožena stranka ni mogla v naprej vedeti ne za število, ne za kvaliteto vlog, ki jih bo prejela. Skladno z razpisnimi pogoji iz 7. točke javnega razpisa je bilo sofinancirano 10 najvišje točkovanih projektov s področja likovne umetnosti, med katere pa se projekt tožeče stranke, kljub pozitivnem mnenju strokovne komisije, ni uvrstil.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

V zadevi med strankama ni sporno, da je bila v postopku javnega razpisa na podlagi določb ZUJIK in Pravilnika o vlogi tožeče stranke za sofinanciranje kulturnega projekta v letu 2012 na področju likovnih umetnosti, izdana odločba št. 611-522/2011-4 z dne 26. 3. 2012, s katero je bilo dokončno odločeno, da se v letu 2012 na področju likovnih umetnosti kulturni projekt tožeče stranke … ne sprejme v sofinanciranje. Prav tako ni sporno, da je v omenjeni odločbi vsebovan zapis, da predlagatelj izjav na obvestilo o rezultatih javnega razpisa za izbor kulturnih projektov ni podal. Nesporno tudi je, da omenjeno obvestilo tožeči stranki ni bilo pravilno vročeno ter da ga je dejansko prejela šele po izdaji prvostopne odločbe, to je 23. 4. 2012. Zaradi omenjenega dejstva je tožena stranka izdala odločbo 611-522/2011-8, brez datuma, v kateri je odgovorila na pripombe tožnice na obvestilo o rezultatih javnega razpisa za izbor kulturnih projektov. Iz omenjenih ugotovitev sledi, da je tožena stranka kršila postopkovna pravila, saj tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni zagotovila, da bi lahko uveljavljala in zavarovala svoje pravice in pravne koristi, kot to določa 138. člen ZUP. Slednje napake odločba brez datuma, izdana kasneje, ne more sanirati, kar je ugotovilo tudi tukajšnje sodišče v zadevi I U 904/2012-6 z dne 20. novembra 2012. Gre za bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Sodišče je glede na navedeno tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Tožbo je bilo torej potrebno odpraviti že iz omenjenih razlogov.

Ne glede na to pa sodišče še pripominja, da tudi po njegovem mnenju uporaba kriterijev iz 7. točke javnega razpisa za izbor kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Ljubljana, predvideva, da morajo izbrani projekti predlagateljev prejeti najmanj 80 točk, poleg tega pa morajo biti, glede na razpoložljiva sredstva MOL, tudi uvrščeni med sofinancirane projekte. Izpolnjena morata biti torej oba kriterija. Pri tem je višina odobrenih sredstev za projekt odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezen projekt, obsega in zahtevnosti projekta. MOL pa bo odločal o sofinanciranju po veljavnih kriterijih ter ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev za leto 2012, ki okvirno znašajo 250.000,00 EUR. Zanimiv je še podatek, da bo MOL v letu 2012 sofinanciral največ 10 projektov na področju likovnih umetnosti. Ali je tožeča stranka vse kriterije izpolnila oziroma ali so bili pri njej uporabljeni pravilno, pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče zanesljivo ugotoviti, saj v sami odločbi glede slednjega ni dovolj podatkov. V tem delu je odločba neobrazložena in v nasprotju s 214. členom ZUP ter je zaradi slednjega tudi ni mogoče preizkusiti. V tem delu gre za bistveno kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, ki je prav tako razlog za odpravo odločbe iz 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1.