UPRS sodba I U 309/2011

Tožba se zavrne.
Zahtevek za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Prvostopni upravni organ je tožeči stranki z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka prepovedal promet z izdelkom A. – točeni cvetlični med 1000g, proizvajalca B. (Češka Republika), z rokom uporabe 2. 6. 2013, ker izdelek ni skladen s predpisi; v 2. točki izreka odločil, da mora tožeča stranka izločiti iz prometa celotno zalogo medu iz 1. točke; ter v točkah 3, 4, 5 in 6 izreka določil rok izvršitve, odločil o stroških postopka in izvršljivosti odločbe ter zagrozil z denarno kaznijo (1000 EUR) za primer, če tožeča stranka ne bi ravnala skladno z odrejenimi ukrepi.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je inšpektor tožene stranke dne 13. 7. 2010 opravil inšpekcijski pregled z namenom preverjanja kakovosti medu v prodaji na drobno v trgovini A. Vzorec medu je bil zapečaten s pečatom številka 10310465 ter oddan na Kmetijski inštitut v Ljubljani, ki je opravil analize. Iz poročila o preskusu št. 02525/2010 so razvidna neskladja: 13C izotopska analiza (C4/C3 - sladkorji) je pokazala, da je med potvorjen. Po določbah 58. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, v nadaljevanju: ZKme-1) so kmetijski pridelki in živila lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. V 174. členu istega zakona je med drugim določeno, da ima inšpektor za kakovost živil pooblastilo in pristojnost nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami. V drugem odstavku 175. člena je še določeno, da lahko inšpektor prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani. Zato je inšpektor na podlagi citiranih določb ZKme-1 ter določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07-UPB1, v nadaljevanju: ZIN) in ZUP ukrepal tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.

Drugostopni upravni organ je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V razlogih povzema ugotovitve prve stopnje, kot so razvidne iz odločbe in iz zapisnika o vzorčenju št. 0610-1981/2010-1. Navaja, da je bil poleg že omenjenega vzorca medu vzet tudi vzorec za pritožbene namene na zahtevo stranke, ki je bila seznanjena s pogoji za shranjevanje tega vzorca. Kmetijski inštitut Slovenije (v nadaljevanju: KIS) je izdelal poročilo o preskusu, iz katerega izhaja, da ima izdelek sicer ustrezne fizikalno-kemične, senzorične in pelodne lastnosti, ki so določene s Pravilnikom o medu, da pa je po končnem strokovnem mnenju nemškega laboratorija Intertek Applica oziroma po opravljeni 13C izotopski analizi (C3/C4 – sladkorji) v tem laboratoriju ugotovljeno, da je vzorec potvorjen in da zato ne ustreza Pravilniku o medu. Ob upoštevanju določb 58. in 64. člena ZKme-1 je zato pravilno ugotovljeno, da predmetni izdelek ni skladen s predpisi in se ga zato utemeljeno izloči iz prometa. Pritožbene navedbe, da je bila analiza opravljena brez pravne podlage, pritožbeni organ zavrača kot neutemeljene. Inšpektor ima ustrezna pooblastila, da preverja skladnost živil s predpisi, tako kot ima tudi pristojnost, da v primeru neskladnosti prepove njihov promet. Glede analize vzorca, ki jo je poslala v analizo drugemu laboratoriju tožeča stranka, drugostopni organ ugotavlja, da je bil v analizo poslan vzorec (izdelek) po izboru tožeče stranke, ki ni bil odvzet v skladu s predpisi, ter da zato tako pridobljeni in v pritožbi predloženi dokazi nimajo posebne teže za ta postopek. Drugega mnenja oziroma druge analize za pritožbene namene, kar omogoča zakonodaja in odvzeti vzorec za drugo analizo, pa po ugotovitvah organa druge stopnje tožeča stranka v pritožbi ne zahteva. Iz poročila, ki ga izdelal KIS, nasprotno jasno izhaja, kje in kakšna analiza je bila opravljena, pri čemer je pri tem bistveno le, da gre za ustrezen akreditiran laboratorij in za metodo, ki je skladna s predpisi. Zato se pritožbeni organ ne strinja s tožečo stranko, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povračilo stroškov postopka. Tožbo vlaga zaradi nepravilne uporabe predpisa, zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka nasprotuje ugotovitvam KIS in zaključku prvostopnega organa, da je vzorec obravnavanega izdelka potvorjen ter meni, da je obravnavani izdelek povsem v skladu s predpisanimi zahtevami o kakovosti medu. Prvostopni organ je tožeči stranki dan pred izdajo izpodbijane odločbe izročil rezultate analize cvetličnega medu, med katerimi je bilo tudi negativno mnenje glede ustreznosti medu, ki ga je izdela nemški laboratorij Intertek Applica. Omenjeno poročilo je edini dokaz oziroma podlaga za odločitev organa prve stopnje, da odvzeti vzorec ni skladen s predpisi. Dokument je bil tožeči stranki vročen zgolj v angleškem jeziku, brez uradnega prevoda, kar pomeni kršitev načela zaslišanja stranke, saj bi ji moralo biti skladno s pravili ZUP omogočeno, da se seznani z obremenilnim dokazom, prevedenim v slovenski jezik.

Tožeča stranka meni, da je KIS na podlagi poročila omenjenega laboratorija poenostavljeno zaključil, da je analizirani vzorec potvorjen in da ne ustreza Pravilniku o medu. Ker je bila tožeča stranka z rezultati analize seznanjena en dan pred izdajo odločbe, se je o relevantnih dejstvih lahko izrekla šele v pritožbi. V pritožbi pa je jasno navedla, da ugotovitvi prve stopnje o potvorjenosti medu nasprotuje ter da je tudi sama poslala vzorec medu v analizo drugemu akreditiranemu laboratoriju v Nemčiji, ki potvorbe medu ni ugotovil. Poročilo tega laboratorija je priložila pritožbi in ob tem poudarila, da prihaja pri akreditiranih tujih institucijah očitno do različne interpretacije rezultatov, pridobljenih na podlagi izotopske analize in da zato rezultati laboratorija Intertek Applica ne morejo biti ključni in edini dokaz, da je med potvorjen. Sicer pa metode preverjanja, ki je bila uporabljena v konkretnem primeru, ne predpisuje noben predpis za testiranje kakovosti medu v EU in gre očitno za v praksi nepreverjeno metodo. Tega tudi ne predpisuje Pravilnik. Zato gre za upoštevanje analize, za katero ni nobene pravne podlage, in zato je bilo materialno pravo uporabljeno nepravilno. Tožeča stranka poudarja še, da iz poročila laboratorija Intertek Applica ni razvidno, kaj neustreznega je bilo najdeno v vzorcu medu, poročilo pa tudi ne vsebuje nobenih dodatnih pojasnil o tujih sladkorjih in parametru . Iz poročila celo nasprotno sledi, da vzorec medu ne vsebuje tujih sladkorjev C4 in da torej ni bil ponarejen s pomočjo koruznega sladkorja ali trsnega sirupa. Kljub temu pritožbeni organ ni upošteval poročila laboratorija QSI, ki ga je predložila tožeča stranka niti njenih navedb glede spornosti rezultatov, kar ni pravilno. Glede na določbe 8. člena ZUP in načelo materialne resnice bi moral tožečo stranko pozvati, naj sporoči, ali želi, da se opravi ponovna analiza vzorca pri drugem pooblaščenem laboratoriju. To bi moral storiti še zlasti zato, ker je tožeče stranka od inšpektorja zahtevala odvzem vzorca za drugo analizo za potrebe pritožbenega postopka in ker je analizi, na katero se sklicuje prvostopni organ, izrecno nasprotovala ter predložila rezultate drugega laboratorija, ki so bili drugačni. V podobni drugi zadevi je prvostopni organ ravnal drugače in tožečo stranko pozval, naj se opredeli glede ponovne analize, kar pomeni, da je v konkretnem primeru ravnal v neki ihti in odstopil od ustaljene prakse. Glede vprašanja identičnosti vzorca, ki ga je poslala v analizo tožeča stranka, pa le-ta poudarja, da tudi iz poročila laboratorija Intertek Applica ni razvidno, kateri med je bil poslan v analizo. Zato obstaja dvom o tem, kateri med je bil predmet analize in ali je ta vzorec dejansko del obravnavanega izdelka.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po Pravilniku o medu (Uradni list RS, št. 31/04, 89/04, 45/08, v nadaljevanju: Pravilnik) je med naravna sladka snov, sestavljen v glavnem iz različnih sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze in iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi in trdi delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Med, ki se daje v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov (2. in 6. člen Pravilnika). Metode za preverjanje skladnosti medu s predpisanimi zahtevami s Pravilnikom niso določene, temveč se, kot je razvidno iz 7. člena, do sprejetja metod s strani Komisije uporabljajo metode, ki so mednarodno validirane.

Nadzor nad kakovostjo živil opravljajo inšpektorji za kakovost živil. Nadzor izvajajo uradoma, na podlagi ZKme-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi ter v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor (ZIN). Inšpektor za kakovost živil ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, med ostalim tudi pooblastilo, da nadzira predpisano kakovost kmetijskih pridelkov ali živil v celotni verigi od proizvajalca do potrošnika ter da pri tem odvzame vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora. Poleg ukrepov, ki jim ima po splošnih predpisih, pa lahko inšpektor za kakovost živil tudi prepove promet oziroma odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov ali živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani (172., 174. in 175. člen ZKme-1).

Na tej podlagi je bil v konkretnem primeru opravljen inšpekcijski nadzor kakovosti cvetličnega medu v prodaji na drobno pri tožeči stranki ter izdana izpodbijana odločba. Nadzor je bil torej opravljen na ustrezni zakonski in podzakonski podlagi, ki ji tožeča stranka kot taki niti ne ugovarja. Ugovarja rezultatom analize oziroma strokovnem mnenju, na katerem temelji izpodbijana odločitev. V tem pogledu pa iz izpodbijane odločbe in listin, ki so v spisih, sledi, da je bil vzorec medu, odvzet pri nadzoru, poslan v analizo laboratoriju KIS ter da po izsledkih strokovnega mnenja le-ta ne ustreza Pravilniku o medu. Iz strokovnega mnenja je razvidno tudi, katere analize so bile opravljene in referenčna podlaga zanje. Tako strokovno mnenje kot rezultati posameznih analiz so prikazani v slovenščini in s tem v uradnem jeziku postopka. V angleškem jeziku je zgolj poročilo tujega laboratorija, ki je priloga strokovnemu mnenju in katere rezultat sicer povzema KIS v svojem mnenju. Očitki o nepravilni uporabi jezika v postopku so torej neutemeljeni in v nasprotju s podatki spisov.

Neutemeljeni so po presoji sodišča tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vsebino strokovnega mnenja. Le-ti namreč temeljijo na strokovnih mnenjih oziroma analizi, izdelani na drugem vzorcu medu in ne na vzorcu, ki je bil odvzet v postopku nadzora. Tožeča stranka je namreč, kot sama pove v tožbi, poslala v analizo drugemu akreditiranemu laboratoriju vzorec medu istega roka uporabe in torej ne vzorca, ki je bil odvzet za pritožbene namene. Zato z rezultati takšne analize ni mogoče uspešno oporekati strokovnemu mnenju, ki se nanaša na vzorec, odvzet v postopku nadzora, in na katerem temelji izpodbijana odločitev. Glede metode preverjanja vzorca pa, kot že rečeno, v Pravilniku in drugih predpisih ni omejitev. Izrecnih omejitev tudi ne navaja tožeča stranka, ki le posplošeno trdi, da gre za v praksi nepreverjeno metodo. To pa, še zlasti ob dejstvu, da je iz poročila laboratorija Intertek Applica razvidno, da gre pri vseh opravljenih analizah za akreditirane metode (oznaka (a)), ni dovolj, tako kot tudi niso relevantni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na posamezne postavke iz poročila omenjenega laboratorija, iz katerega sicer dovolj jasno sledi zaključna ugotovitev, da gre za med, ki je potvorjen oziroma ki nima lastnosti naravnega medu, kakršna je predpisana s Pravilnikom.

Podana pa tudi ni očitana očitna kršitev pravil postopka. Iz izpodbijane odločbe in zapisnika o vzorčenju namreč jasno sledi, da je bila tožeča stranka v postopku nadzora seznanjena s pravico do odvzema vzorca za pritožbene namene in da je zahtevala njegov odvzem. Analize drugega laboratorija, ki jih je predložila v pritožbenem postopku, pa kažejo, da se je tožeča stranka zavedala pomena vzorčenja oziroma opravljene analize in da (tudi) zato, drugače kot meni tožeča stranka, posebno opozorilo o možnosti ponovne analize v pritožbenem postopku očitno ni bilo potrebno. Da se je sporna analiza nemškega laboratorija nanašala na vzorec odvzet ob nadzoru, pa potrjuje oznaka vzorca na poročilu nemškega laboratorija (10-2525), ki se ujema z oznako poročila o preskusu oziroma strokovnega mnenja (02525/2010), ta se pa nanaša na vzorec z oznako 10310465, ki je identična označbi vzorca, razvidni iz zapisnika o vzorčenju.

Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ker okoliščine, relevantne za odločitev, niso sporne, je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.