VSL sklep I Cp 1789/2012

I. Pritožbama se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca zahteval plačilo 3.610,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Hkrati je zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek toženca (tožnika po nasprotni tožbi), da mu tožnik (toženec po nasprotni tožbi) plača 1.395,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Sklenilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnik se pritožuje zoper I. točko izreka in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v tem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, izhajalo pa je tudi iz napačnega materialnopravnega izhodišča, da tožnik za les, ki ga je prodal in izročil tožencu, ni postavil tožbenega zahtevka. Sodba namreč prezre, da je tožnik na naroku dopolnil svoje navedbe in pojasnil, da je poleg dokumentiranega lesa, navedenega v tožbi, tožencu prodal še 44 m3 nedokumentiranega lesa in da mu toženec tega lesa ni plačal. Za sodišče niti ni sporno, da je tožnik tožencu prodal in izročil 44 m3 neevidentiranega lesa, ta les pa je tožnik tudi vključil v tožbeni zahtevek. Podrtega je bilo zagotovo več kot 120 m3 lesa in če je V., d.o.o. prevzela les v količini 41,22 m3, se postavlja vprašanje, kje je preostali les, o čemer sodba nima razlogov. Drva, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča pripeljana k tožniku, te razlike ne pokrivajo. Poleg tega je zaključek sodišča, da je bil del posekanega lesa odpeljan k tožniku, napačen.

3Toženec se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka (III. točka izreka). Meni, da bi moralo sodišče pravdne stroške odmeriti po obeh zahtevkih po uspehu, tako odmerjene stroške pobotati, razliko pa naložiti tožniku v plačilo. Vrednost spora po nasprotnem tožbenem zahtevku je namreč bistveno nižja kot po tožbenem zahtevku in so njegovi stroški vsaj 50% višji od stroškov tožnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni in odmeri stroške po uspehu v pravdi.

4Pravdni stranki odgovora na pritožbi nista podali.

5Pritožbi sta utemeljeni.

6V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Tožnik je v obravnavani zadevi zoper toženca uveljavljal denarni zahtevek, za identifikacijo le-tega pa je poleg tožbenega predloga potrebna tudi dejanska tožbena podlaga. Tožnik mora v tožbi navesti dejstva, ki po njegovem mnenju tožbeni zahtevek utemeljujejo, nova dejstva pa lahko navaja še na prvem naroku za glavno obravnavno, po opravljenem prvem naroku pa le ob izpolnjenih zakonskih pogojih (prvi odstavek 286. člena ZPP).

7.T ožnik je v tožbi navajal, da je konec leta 2005 in v začetku leta 2006 na svojih parcelah na Hrvaškem posekal večje količine lesa. Od tega je tožencu na podlagi ustne prodajne pogodbe prodal 60,18 m3 lesa. Ker mu toženec kupnine ni poravnal, jo vtožuje v tej pravdi. Navajal je, da je bil predmet prodaje najmanj les po spremnicah št. N 011107 z dne 21. 2. 2006, št. N 011136 z dne (nečitljivo) 2006 in št. N 011108 z dne 27. 2. 2006. Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 31. 5. 2011 je svoje trditve dopolnil in navedel, da predmet prodaje ni bil le evidentiran les (t.j. les, za katerega v spisu obstoji dokumentacija o poseku in prevozu), temveč tudi 44 m3 neevidentiranega lesa, ki ga je v Slovenijo prepeljal čez Sotlo po Figarjevem mostu. Za svoje trditve je predlagal tudi dokaze. Tožnik je pravočasno dopolnil v tožbi zastavljeno dejansko podlago, ki kot celota identificira njegov tožbeni zahtevek.(1) Tožbeni zahtevek glede na trditveno podlago izvira iz ustno sklenjene prodajne pogodbe in se nanaša tako na les po zgoraj navedenih spremnicah kot na 44 m3 neevidentiranega lesa. Tožnik torej v pritožbi utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča, da neevidentirani les ni obsežen s postavljenim tožbenim zahtevkom, napačno. Posledično je tudi napačna ali vsaj preuranjena odločitev sodišča v izpodbijani I. točki izreka sodbe.

8Ker ugotovljene kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo glede odločitve o tožbenem zahtevku (I. točka izreka) in odločitve o stroških postopka (III. točka izreka) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče ponovno odločiti o tožbenem zahtevku tožnika, pri čemer bo moralo upoštevati, da se le-ta ne nanaša zgolj na dokumentirani les, temveč tudi na 44 m3 nedokumentiranega lesa. Ugotoviti bo potrebno, ali in v kakšnem poslovnem razmerju sta bili pravdni stranki glede celotne količine v tožbenem zahtevku obseženega lesa in ali toženec tožniku dolguje kupnino, ki jo tožnik zahteva v tej pravdi.

9V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o stroških postopka glede na uspeh pravdnih strank v postopku, kot to pravilno opozarja toženec v pritožbi. Potrebno bo odmeriti stroške tožnika in stroške toženca glede na njun uspeh z zahtevkoma (upoštevaje vrednost spora po zahtevkih), eventuelno izvesti medsebojni pobot in razliko naložiti v plačilo stranki, katere stroški so manjši.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

---------------------

(1)Pri tem ni šlo za spremembo tožbe, saj je v tožbi izrecno navedeno, da se vtoževana kupnina nanaša najmanj na dokumentiran les (t.j. les po spremnicah).