UPRS sodba in sklep III U 189/2011

I. Tožba zoper sklep Vinarske inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, OE Koper, Izpostava Postojna, št. 0616-715/2011-6 z dne 22. 4. 2011 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 0616-2429/2011/5 z dne 3. 6. 2011 se zavrne.
II. V preostalem delu se tožba zavrže.

1Iz sklepa Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enota Koper, Izpostava Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z dne 22. 4. 2011 izhaja, da je denarno kazen v znesku 250,00 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 0616-715/2011-5 z dne 25. 3. 2011, dolžan tožnik plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer bo izterjana po organih, pristojnih za opravljanje nalog izvršbe denarnih terjatev države iz naslova denarnih kazni po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da če tožnik, v nasprotju z naloženo obveznostjo, ne bo prijavil podatkov o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov za leto 2010 v Register pridelovalcev grozdja in vina v naknadno določenem roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, bo kot prisilni ukrep uporabljena nova denarna kazen v znesku 350,00 EUR. Iz 3. točke izreka pa izhaja, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo s sklepom 25. 3. 2011 tožniku zagrožena denarna kazen v znesku 250,00 EUR, če v nasprotju z naloženo obveznostjo ne bo prijavil podatkov o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov za leto 2010 v Register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljevanju RPGV) v naknadno določenem roku do 4. 4. 2011. Tožnik v naknadno določenem roku, niti pozneje, ni izpolnil naložene obveznosti, kar je bilo ugotovljeno iz vpogleda v uradno evidenco – RPGV, 22. 4. 2011. Zato je bilo treba na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP izrečeni prisilni ukrep takoj uporabiti, tožniku določiti nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagroziti z novo, višjo denarno kaznijo. Izrek, da pritožba ne zadrži izvedbe izvršbe, temelji na določbi tretjega odstavka 292. člena ZUP.

2Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot drugostopenjski organ zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep. Ugotavlja, da je bilo tožniku z odločbo 4. 3. 2011 naloženo, da mora na pristojni upravni enoti v RPGV prijaviti podatke o pridelku grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov za leto 2010. Navedena odločba je postala pravnomočna 23. 3. 2011, izvršljiva pa 16. 3. 2011. Slednje je prvostopenjski organ ugotovil v sklepu o dovolitvi izvršbe 25. 3. 2011 in dovolil njeno izvršbo. Odločeno je še bilo, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti opravljena izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo in sicer v znesku 250,00 EUR. Zoper navedeni sklep se tožnik ni pritožil. Z izpodbijanim sklepom z dne 22. 4. 2011 pa je bilo ugotovljeno, da obveznost še ni izvršena, zato je bil tožniku določen nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrožena nova denarna kazen v znesku 350,00 EUR, kolikor obveznost ne bo izpolnjena. Drugostopenjski organ ugotavlja še, da tožnik v pritožbi ne navaja nobenega pritožbenega razloga ter da se vse pritožbene navedbe nanašajo na odločbo. Te pa v izvršilnem postopku ni dopustno izpodbijati. Ker obveznost ni izpolnjena, se izvršba s prisilitvijo nadaljuje, izpodbijani sklep pa je pravilen in zakonit.

3Tožnik v tožbi toženi stranki očita nestrokovnost, nezakonitost in povzročitev škode v okviru različnih služb tožene stranke iz naslova pridobivanja in ravnanja s podatki ter načinom vodenja upravnega postopka mimo javnega interesa vseh vpletenih strank. Navedeno naj bi imelo za posledico izgubo tožnikovega premoženja in odpoved tožnikovega sodelovanja s toženo stranko zaradi prevelike škodljivosti tožene stranke na samo življenje in kmetijsko dejavnost tožnika. Iz navedenih razlogov tožnik odklanja posredovanje podatkov v izogib novim zlorabam podatkov. V nadaljevanju opisuje, da tožena stranka ne deluje zakonito, niti v javnem interesu. Tožnik zahteva, da sodišče razišče in ugotovi, zakaj je tožena stranka deset let vse postopke zaključevala z molkom organa, zakaj ne želi raziskati lastnih kaznivih dejanj in povrniti nastale škode. Tožnik zahteva povrnitev vse škode, stroškov, sredstev, od katerih je bil odvrnjen z nezakonitim, malomarnim ali nestrokovnim delovanjem tožene stranke ter odškodnino za vso materialno ter duševno škodo. Tožnik zahteva vpogled v vso dokumentacijo, ki jo hranijo organi tožene stranke. Istočasno zahteva ukrepanje zoper prvostopenjski organ zaradi nezakonitega ravnanja inšpektorja. Zahteva seznam vseh služb in posameznikov, ki razpolagajo s podatki, vodenimi pod njegovim imenom ali šifro kmetijskega gospodarstva. Med drugim zahteva prekinitev molka s strani tožene stranke v zadevi št. 0616-657/2008-S2-49 MKGP-IRSGPV ter nadaljevanje vseh postopkov, ki so se končali z molkom organa. Navaja, da se tožena stranka že deset let ne odziva na obtožbe kaznivih dejanj, pri čemer šele po desetih letih izreka prvo globo iz naslova prekinitve vseh stikov oz. sodelovanja med tožnikom in toženo stranko. V nadaljevanju tožnik navaja nezakonitosti, ki jih očita toženi stranki ter posledice, ki so zaradi navedenih ravnanj nastale tožniku. Tožnik predlaga, da sodišče izda naslednjo sodbo: „in se zato razveljavi ter se zadeva odstopi prvostopnemu upravnemu organu v dopolnilno postopanje in odločanje.“

4Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5Glede na upravne spise, ki jih je sodišču predložila tožena stranka, kot tudi glede na listine, ki jih je po pozivu priložil tožnik, je sodišče tožnikovo tožbo po vsebini obravnavalo kot tožbo zoper sklep prvostopenjskega organa št. 0616-715/2011-6 z dne 22. 4. 2011 v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa št. 0616-2429/2011/5 z dne 3. 6. 2011. Kot izhaja iz listinske dokumentacije in časovnega zaporedja posameznih v konkretni zadevi izdanih upravnih aktov, je tožnik vložil tožbo potem, ko sta bila izdana omenjena akta, ki sta bila tudi zadnja v predmetnem postopku. Navedena tožba je bila tudi vložena v zakonskem 30 dnevnem roku, določenem v pravnem pouku drugostopenjske odločbe z dne 3. 6. 2011. Prav tako je omenjeni odločbi tožnik (med drugim) navedel v svojem odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 7. 10. 2011, kot odločbi, ki ju izpodbija s tožbo.

K I. točki izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je prvostopenjski organ z odločbo št. 0616-715/2011-4 z dne 4. 3. 2011 odločil, da mora tožnik na upravni enoti, kjer se vodi RPGV, prijaviti podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov za leto 2010 (1. točka izreka). Rok izvršitve odločbe je 8 dni po njeni vročitvi (2. točka izreka). Tožnik mora o odpravljeni nepravilnosti takoj obvestiti inšpektorja (3. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka). Stroškov postopka ni (5. točka izreka). Ker tožnik ni izpolnil z omenjeno odločbo naložene obveznosti, je prvostopenjski organ najprej izdal sklep z dne 25. 3. 2011. Z njim je bilo ugotovljeno, da je omenjena odločba z dne 4. 3. 2011 postala izvršljiva in da se dovoljuje njena izvršba ter je tožniku zagroženo, da če v dodatno določenem roku ne bo izvršil navedene odločbe, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v višini 250,00 EUR. Ker tožnik navedene obveznosti ni izpolnil, je po mnenju sodišča bil pravilno izdan izpodbijani sklep za plačilo navedene denarne kazni v znesku 250,00 EUR v roku 15 dni ter odločeno, da če bo tožnik ravnal v nasprotju z naloženo obveznostjo, bo kot prisilni ukrep uporabljena nova denarna kazen v višini 350,00 EUR. Pravna podlaga zanj je v 298. členu ZUP. Iz prvega odstavka 298. člena ZUP izhaja, da če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. Iz drugega odstavka 298. člena ZUP izhaja, da organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Iz tretjega odstavka 298. člena ZUP izhaja, da prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev po prejšnjem odstavku tega člena, ne sme presegati 1.000 EUR. Vsaka poznejša denarna kazen za prisilitev je lahko znova izrečena do tega zneska. Z izpodbijanim sklepom se torej obveznost, določena v odločbi z dne 4. 3. 2011, ki je izvršilni naslov, prisilno izvršuje, na način, kot je bilo tožniku zagroženo že s sklepom z dne 25. 3. 2011, ker tožnik naložene obveznosti nesporno ni prostovoljno izvršil.

8Tožnik v tožbi ne navaja ugovorov, s katerimi bi izpodbijal zakonitost sklepa z dne 22. 4. 2011, ki ga sodišče presoja v tem upravnem sporu. Iz vsebine tožbenih ugovorov je mogoče razumeti, da se le-ti med drugim nanašajo na sam izvršilni naslov, to je na odločbo prvostopenjskega organa z dne 4. 3. 2011, s katero je bila tožniku naložena obveznost posredovanja določenih podatkov. Takih ugovorov pa tožnik v izvršilnem postopku ne more več uspešno uveljavljati. Po prvem odstavku 292. člena ZUP je možno v upravni izvršbi podajati le ugovore v zvezi s samo izvršbo in ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (izvršilnega naslova). Iz pojasnjenih razlogov na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati tožnikove navedbe, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov oziroma na razloge, zaradi katerih tožnik obveznosti iz navedenega izvršilnega naslova ni izpolnil. Tožnik bi ugovore zoper omenjeno odločbo lahko uveljavljal le v postopku s pravnimi sredstvi zoper omenjeno odločbo. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep skladen z izvršilnim naslovom, naložena denarna kazen pa ne presega višine kazni, kot jo določa tretji odstavek 298. člen ZUP za primere, ko gre za izvršbo s prisilitvijo.

9Izpodbijani sklep z dne 22. 4. 2011 je po povedanem pravilen in zakonit, zaradi česar je sodišče, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

10V preostalem delu je treba tožnikovo tožbo zavreči.

11Iz tožnikove tožbe izhaja, da toženi stranki očita nestrokovnost, nezakonitost in povzročitev škode. Med drugim zahteva, da sodišče razišče in ugotovi, zakaj je tožena stranka deset let vse postopke zaključevala z molkom organa, zakaj ne želi raziskati kaznivih dejanj in povrniti nastale škode. Zahteva tudi nadaljevanje vseh postopkov, ki so se končali z molkom organa. Sodišče je tožnika pozvalo (dopis z dne 29. 9. 2011), da tožbo dopolni s podatki o upravnem aktu (sklep ali odločba), ki ga s tožbo izpodbija tako, da navede številko upravnega akta, ime upravnega organa, ki je upravni akt izdal, in datum izdaje upravnega akta. Prav tako je tožnika opozorilo, da bo sodišče, če tožnik v danem roku ne bo odpravil pomanjkljivosti in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, izpodbijani upravni akt pa ni ničen, tožbo s sklepom zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1). Tožnik je v dopisu z dne 7. 10. 2011 sodišču odgovoril, da se pritožuje na celotni postopek v zadevi št. 0616-715/2011-2; 710-555/2011-2; 616-2429/2011/5 in 339-1/2011, za kar prilaga ustrezno dokumentacijo. Po ponovnem pozivu sodišča, da odpravi pomanjkljivosti v tožbi (dopis sodišča z dne 28. 9. 2012) in pravilno navede, kateri akt izpodbija s tožbo, je tožnik sodišču odgovoril, da predlaga obnovo celotnega postopka vodenega pod opr. št. III U 189/2011-10.

12Ker tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča in sodišču ni odgovoril kateri akt izpodbija s tožbo (sklep ali odločba, številka upravnega akta, ime upravnega organa, ki je upravni akt izdal, in datum izdaje upravnega akta) sodišče tožbe, razen v delu, ki se nanaša na sklep prvostopenjskega organa z dne 22. 4. 2011 v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa z dne 3. 6. 2011 (I. točka izreka navedene sodbe), zaradi navedenih pomanjkljivosti ni moglo obravnavati. Vsebina tožbe je namreč določena v 30. členu ZUS-1, tožnik pa je bil pravilno pozval, da jo dopolni. Tožnik tega ni storil. Namesto tega je tožnik v zadnjem dopisu, ki ga je poslal sodišču, navedel, da predlaga obnovo postopka vodenega pod opr. št. sodišča III U 189/2011-10. Sodišče še pripominja, glede na tožnikovo sklicevanje na nepravilnosti v različnih postopkih ter na molk organa, da bi tožnik moral v zvezi z omenjenimi postopki uveljavljati pravna sredstva glede vsakega postopka posebej (tudi v primeru, če gre za molk organa) in prav tako tudi sodno varstvo (tožba v upravnem sporu). Obtožbe o storjenih kaznivih dejanjih in nepravilnostih, na kar se prav tako sklicuje tožnik, pa so v pristojnosti drugih organov in jih mora tožnik uveljavljati v drugih postopkih.

13Na podlagi povedanega je sodišče v preostalem delu tožbo zavrglo s sklepom, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.