VSRS Sklep I Kp 52650/2010-751

I. Pritožba odvetnice K. M. se zavrne.

II. Odvetnica K. M. je dolžna plačati sodno takso.

1Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sklepom I Kp 52650/2010 z dne 3. 9. 2012 K. M., odvetnico v Novi Gorici, po prvem odstavku 78. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 500,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa. Višje sodišče v Kopru je s sklepom II Kp 52650/2010-738 z dne 24. 10. 2012 njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ter ji naložilo v plačilo stroške pritožbenega dela kazenskega postopka v obliki sodne takse. Z izpodbijanim sklepom II Kp 52650/2010-739 z dne 24. 10. 2012 je na podlagi prvega odstavka 78. člena ZKP odvetnico K. M. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 976,81 EUR, ki jo je dolžna plačati v roku enega meseca, da ne bo izvršbe. Ocenilo je, da odvetnica v svoji pritožbi z dne 25. 9. 2012, v kateri kritizira delo sodišča zaradi prepočasnega odločanja v zvezi z njeno pritožbo zoper sklep o odmeri nagrade, spodkopava in krni ugled sodstva na sploh.

2Zoper sklep II Kp 52650/2010-739 z dne 24. 10. 2012 vlaga pritožbo odvetnica K. M. iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da Vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep o kaznovanju odpravi in odloči, da se ji povrnejo stroški pritožbenega postopka po priloženem stroškovniku. Med drugim navaja, da 78. člen ZKP ni ustrezna pravna podlaga, s katero se zagotavlja varstvo časti in ugleda konkretnega sodnika oziroma konkretnega sodišča, saj je na tej podlagi lahko varovana le avtoriteta sodstva v celoti, izjave, ki jih je višje sodišče povzelo pod točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ne pomenijo žaljive vloge, temveč ostro in razumno kritiko sodnice in sodišča, na katerem dela, zaradi prepočasnega odločanja.

Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnica v pritožbenih navedbah ne navaja ničesar, kar bi izpodbilo pravilnost odločitve višjega sodišča o denarnem kaznovanju v izpodbijanem sklepu. Navedbe odvetnice v pritožbi z dne 25. 9. 2012, ki jih je višje sodišče povzelo pod točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa o denarnem kaznovanju, so objektivno žaljive za sodnico A. L., kakor tudi za sodišče, na katerem ta sodnica izvaja sodno oblast. Pritožničino nezadovoljstvo zaradi po njenem mnenju prepočasnega odločanja sodnikov oziroma sodišča o njenih stroških kazenskega postopka ne more biti razlog za v izpodbijanem sklepu povzeto žalitev. Nestrinjanje s sodnimi in s tem tudi sodnikovimi odločitvami imajo stranke možnost in pravico izraziti v pravnih sredstvih zoper sodne odločbe ter drugih vlogah (npr. po Zakonu o sodniški službi), pri čemer se morajo vzdržati vrednostnih ocen sodišča oziroma sodnikov ali drugih procesnih udeležencev in ohraniti primerno raven medsebojnega komuniciranja, tako v pisnem kot tudi v ustnem izražanju. ZKP v prvem odstavku 78. člena obvezuje sodišče, da sankcionira z denarno kaznijo žalitev sodišča ali druge osebe, ki sodeluje v postopku, tako da se tudi na ta način zagotavlja primerno raven medsebojnega komuniciranja in omogoča potek postopka v skladu s procesnimi pravili. Uporabljeni izrazi po oceni Vrhovnega sodišča presegajo ustavno pravico do svobode izražanja in pomenijo zlorabo te pravice. Očitek sodnici, ki je vodila postopek na prvi stopnji v tej zadevi, predstavlja po prepričanju Vrhovnega sodišča žaljivo vrednostno oceno, ki izraža prezir in zaničevanje ter ne omogoča zaključka o le zgolj ostri, odprti ter konstruktivni kritiki pritožnice ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku. Izrečena disciplinska kazen je skladna z 78. členom ZKP tudi glede višine in primerna teži očitane kršitve.

5Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo odvetnice K. M. zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

6Izrek o stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 94. člena ZKP. Sodno takso bo s posebnim plačilnim nalogom odmerilo sodišče prve stopnje.