VSRS Sklep Cp 1/2013

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Ljubljani kaznovalo toženca z denarno kaznijo 300 EUR zaradi žalitve sodišča. Izrek o denarni kazni je utemeljilo s povzetkom žaljivih navedb.

2Toženec je proti sklepu drugostopenjskega sodišč vložil pritožbo. Svojim navedbam ni dal takšnega pomena, kot mu ga je pripisalo Višje sodišče, ki naj bi namenoma predrugačilo pomen njegovih navedb v pritožbi. V pritožbi je pojasnil nezakonito postopanje sodnikov. Sprašuje, če bo Vrhovno sodišče kaznovalo sodnike Višjega sodišča za žalitev pritožnika. Sodišče naj bi pojem korupcije tolmačilo preozko. Sodišče naj bi spregledalo, da R. V. nima opravljenega PDI, pa mu je kljub temu priznalo odvetniške stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izrazi, s katerimi je toženec v pritožbi označil razpravljajočo sodnico in tudi drugega sodnika, ki sicer v tej zadevi ni odločal, in so podrobneje opredeljeni v 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, vsekakor predstavljajo žalitev sodišča v smislu prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007). Pavšalni očitki nepoštenosti, nevestnosti, koruptivnosti in malomarnosti sodnici in njenemu sodniškemu kolegu, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje. Sodišče je tudi pravilno odmerilo višino kazni.

5Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, v postopku pa tudi ni prišlo do uradno upoštevnih procesnih kršitev, je Vrhovno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep o denarni kazni.