VSRS Sodba I Ips 17137/2010-274

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

1Okrajno sodišče v Mariboru je z uvodoma citiranim sklepom zavrglo zahtevo obsojenega R. Š. z dne 22. 3. 2012 za obnovo kazenskega postopka, v katerem je bil ta obsojenec s sodbo III K 17137/2010 z dne 7. 4. 2011 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) ter mu je bila izrečena pogojna obsodba.

2Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je obsojenec vložil pritožbo, ki pa jo je Višje sodišče v Mariboru s sklepom II Kr 17137/2010 z dne 16. 5. 2012 zavrnilo kot neutemeljeno ter odločilo, da se obsojenca oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

3Obsojenec je zoper pravnomočni sklep o zavrženju njegove zahteve za obnovo kazenskega postopka vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je ponovil razloge iz zahteve za obnovo kazenskega postopka in pritožbene navedbe ter predlaga, da se izpodbijana sklepa Višjega in Okrajnega sodišča v Mariboru razveljavita ter zahtevo za obnovo kazenskega postopka vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

4Na zahtevo je podala odgovor vrhovna državna tožilka, ki je predlagala njeno zavrnitev.

5Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan obsojencu, ki se je do njega opredelil z vztrajanjem pri vloženi zahtevi. Poudaril je, da v njegovi zahtevi ne gre za uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, temveč za uveljavljanje kršene materialnopravne in procesne zakonodaje. Meni, da predloženi sklepi Okrajnega in Višjega sodišča, ki jih navaja v zahtevi za obnovo kazenskega postopka, predstavljajo nova dejstva in nove dokaze in je zato zahteva za varstvo zakonitosti upravičena.

6Zahtevo za varstvo zakonitosti je glede na prvi odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.

7V obravnavanem primeru, ko se z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočen sklep sodišča o zavrženju zahteve za obnovo kazenskega postopka (ki je bil že pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 17137/2010 z dne 7. 4. 2011), gre torej za „drugo odločbo“, navedeno v prvem odstavku 420. člena ZKP, za katere izpodbijanje z zahtevo za varstvo zakonitosti morajo biti izpolnjeni posebni, v točki 6 povzeti pogoji. Teh pogojev zahteva obsojenca ne izpolnjuje, saj ponavlja le razloge, ki so bili neuspešno uveljavljani že v pritožbenem postopku, poleg tega pa iz njene utemeljitve ne izhajajo razlogi, ki bi kazali, da bi šlo pri odločanju o tej zahtevi za odločitev o pravnem vprašanju pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, niti ni teh razlogov zaznalo Vrhovno sodišče samo.

8Glede na navedeno je bila zahteva za varstvo zakonitosti zavržena zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP (drugi odstavek 423. člen ZKP).

9Odločitev o plačilu stroškov, nastalih v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom, temelji na določbah 98. a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP.