VSC sklep I Ip 362/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje In 47/2002 z dne 18. 5. 2011.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje In 47/2002 z dne 26. 5. 2011.

S sklepom In 47/2011 z dne 18. 5. 2011 je sodišče prve stopnje dovolilo, da namesto prvotnega upnika S. d.o.o. G., S. L. ..., P., vstopi v izvršbo nov upnik S. K., S. L. ..., P., ki prevzame izvršbo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

Takšno odločitev izpodbija dolžnik. Navaja, da K. S. ne more nastopati kot upnik in s sklepom o izbrisu podjetja ne more izkazovati terjatve. S. K. je svoje terjatve ob likvidaciji podjetja predal S. I., ki mu je poslal opomin, tega pa je dolžnik reklamiral. Dolžnik je svoj dolg do podjetja S. v celoti poplačal še 11. 2. 2008. Izvršba se lahko nadaljuje, če je za to izkazana verodostojna listina, ki se nanaša na dolžnika, ker pa je bilo podjetje izbrisano in ne obstaja več, lahko sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti opravi samo izbris hipoteke in zaznambe. Poudarja še, da premoženje dolžnika ni last bivše S. d.o.o. in ga sedaj S. K. kot bivši direktor ne more prevzemati. S. K. terjatve ni izkazal z verodostojno listino, sicer pa taka terjatev ne obstoja več in je izvršba nedovoljena. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, po uradni dolžnosti pa naj sodišče prve stopnje tudi izbriše hipoteko in zavarovanje, vpisano v korist prvotnega upnika.

S sklepom In 47/2002 z dne 26. 5. 2011 pa je sodišče prve stopnje v 4. vrstici uvoda sklepa tuk. sodišča, opr. št. In 47/2002 z dne 18. 5. 2011 znesek izterjevane terjatve popravilo tako, da pravilno glasi “13.764,83 EUR s pp”.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje dolžnik. Navaja, da tako v razmerju do prvotnega upnika kot tudi do novega upnika nima nobene obveznosti. Dolg do podjetja S. d.o.o. je dne 11. 2. 2008 poplačal v celoti in je nadaljevanje izvršbe nesmiselno. S. K. ni po likvidacijskem postopku prvotnega upnika prevzel nikakršnih terjatev, ampak jih je predal v upravljanje S. I., ki je dolžniku poslal opomin. Ta opomin je dolžnik reklamiral, ker terjatev ne obstaja.

Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep In 47/2002 z dne 18. 5. 2011:

Najprej je poudariti, da je izpodbijani sklep sklep o spremembi upnika tekom izvršilnega postopka, kateremu pravno podlago predstavlja tretji odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Skladno z navedeno pravno podlago lahko, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da K. S. kot nov upnik ni pravilno izkazal prehoda terjatve nanj. K. je prehod terjatve izkazal s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Srg. 2011/6279 z dne 15. 2. 2011, ki je postal pravnomočen dne 3. 3. 2011. Pritožbeno sodišče je namreč v navedeni sklep vpogledalo (priloga ... spisa) in ugotovilo, da gre za sklep o vpisu prenehanja družbe S. g. d.o.o. po skrajšanem postopku, iz katerega izhaja, da je omenjena družba prenehala brez likvidacije, preostanek premoženja po izbrisu iz registra pa je v celoti prevzel ustanovitelj K. S., S. L. ..., P. Navedeni sklep je javna listina, glede na to, da je vse premoženje izbrisane družbe prevzel S. K. pa je izkazan tudi prehod terjatve, ki se izterjuje v tem postopku, nanj.

Ob navedenem pa je zaključiti, da je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo vstop novega upnika v izvršbo, saj so izkazani vsi pogoji po tretjem odstavku 24. člena ZIZ. Pritožniku pa je pojasniti, da so pritožbeno zatrjevana dejstva v zvezi s poplačilom terjatve dne 11. 2. 2008 za predmetni pritožbeni preizkus nerelevantna, lahko pa dolžnik dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, uveljavlja v ugovoru po izteku roka zoper pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če je to dejstvo nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi (tretji odstavek 61. člena ZIZ v zvezi s 56. členom ZIZ).

Po opravljenem uradnem preizkusu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako pa sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Glede pritožbe zoper sklep In 47/2002 z dne 26. 5. 2011:

Skladno s prvim odstavkom 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v uvodu sklepa In 47/2011 popravilo zapis zneska izterjevane terjatve. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da gre za očitno pisno napako. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da gre v konkretnem primeru za situacijo, ko je mogoče izdati popravni sklep in je zato izpodbijana odločitev pravilna. Dejstva, ki jih pritožnik navaja v zvezi s prenehanjem svoje obveznosti zaradi poplačila upnika pa za predmetni pritožbeni preizkus niso pomembna.

Sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.