VSC sklep EPVDp 77/2012

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj le-to sploh ni bilo ugotovljeno. Sodišče je v tem postopku odločalo na podlagi predvidevanja, da dejstvo, da sodbo o prekršku, s katero mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu, šteje za skrajno krivično, po oceni prvostopenjskega sodišča ne potrjuje obstoja pričakovanja, da storilec prekrškov ne bo ponavljal, ki je potrebna za ugoditev predlogu. Nadalje storilec v pritožbi ponovno razlaga, zakaj je po njegovem mnenju sodba o prekršku Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, s katero mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu, krivična, citira določbe Zakona o meroslovju in ponovno izraža kritičnost do dela sodišča. Dodaja še, da sodišče zmotno ugotavlja, da zaradi kritičnost do dela sodišča obstaja možnost ponavljanja prekrškov. Takšne navedbe so pavšalne in abstraktne, saj ni človek, ki bi bil nagnjen h kršitvam pravnih pravil, temveč je samo žrtev nezakonitih postopkov. Storilec v pritožbi prav tako citira določbe ZP-1, ki so po njegovem mnenju bile kršene z izdajo izpodbijanega sklepa in zatrjuje, da sodišče prve stopnje določil, ki določajo postopke za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in gredo storilcu v korist, v konkretnem primeru ni upoštevalo oziroma izvajalo. Sodišče prav tako ni bilo sposobno upoštevati že predloženega spričevala ob kontrolnem zdravstvenem pregledu, niti ga povabiti na zaslišanje in ga zaslišati, s čemer bi ugotavljalo njegovo prejšnje življenje, obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih bi naj storil prekršek ter na tej podlagi ocenilo, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih. S tem, ko je sodišče njegov predlog zavrnilo ne da bi ga zaslišalo, mu je dalo na znanje, da je njegovo dostojanstvo nepomembno, saj bi z zaslišanjem lahko zbiralo dodatne dokaze v zvezi z njegovo osebnostjo, s katero v svojem delovnem in zasebnem okolju nima težav. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, to pa naj v ponovnem postopku odločanja zasliši storilca in odloči v skladu z vsemi ugotovljenimi okoliščinami.

Pritožba je utemeljena.

Peti odstavek 202. d člena Zakona o prekrških (ZP-1), na katerega se v pritožbi sklicuje storilec in ki ga v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno citira tudi prvostopenjsko sodišče, določa, da sodišče pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in okoliščine, v katerih je prekršek storil ter na tej podlagi oceni ali je mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih. Kot je razvidno iz 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev o zavrnitvi storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oprlo na ugotovitve, da storilec s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izkazuje nekritičnost do drugega storjenega prekrška in da stališče do neustreznosti indikatorja alkohola, na podlagi katerega je bil ugotovljen prekršek vožnje pod vplivom alkohola in nepopolnosti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, kar je uveljavljal že v postopku o prekršku in ponavljanje takšnih navedb po pravnomočnosti sodbe ter kritičnosti dela sodišča in ocenjevanje njegove sposobnosti pri ugotavljanju obstoja prekrškov storilčevega, predloga za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne opravičuje in da nekritičnost do storjenega prekrška, ki jo je po pravnomočnosti sodbe o prekršku kljub morebitnemu nestrinjanju z njo potrebno sprejeti, ne potrjuje obstoja pričakovanja, da storilec prekrškov ne bo ponavljal, ki mora biti podano za ugoditev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nadalje je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi težo prekrškov vožnjo pod vplivom alkohola, obliko krivde, s katero je storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola in dejstvo, da so mu poleg 18 kazenskih točk zaradi vožnje pod vplivom alkohola bile pravnomočno izrečene še 3 kazenske točke zaradi neupoštevanja določb o hitrosti vožnje. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so ugotovitve prvostopenjskega sodišča glede odločilnih dejstev za sprejem izpodbijane odločitve nepopolne in odločitev prvostopenjskega sodišča zaradi tega preuranjena, kot smiselno zatrjuje tudi storilec v pritožbi.

Storilec je res že v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah v zadevi PR 385/2011, v kateri mu je bilo s sodbo izrečena tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, svojo obrambo gradil na trditvah, da količina alkohola v njegovem organizmu ni bila ugotovljena na zakonit način in da zaradi tega ne bi smel biti obsojen, pri čemer je tudi na neprimeren način izkazoval kritičnost do dela sodišča. Takšne navedbe ponavlja tudi v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je sicer dopustno, vendar pa s takšnimi trditvami storilec ne more utemeljiti svojega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pogoj za ugoditev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč ni izkazana krivičnost ali zmotnost sodbe o prekršku ali sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč obstoj okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da storilec več ne bo ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih. Toda storilec je v svojem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poleg izražanja kritičnosti do dela sodišča in izražanja občutka krivičnost zaradi tega, ker je bil spoznan za odgovornega storitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola, navajal tudi, da zdravniško spričevalo, ki ga je že predložil Okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah izkazuje, da je uspešno opravil kontrolni zdravstveni pregled ter da storjena prekrška nista imela nobenih škodljivih posledic ter da ni bil udeležen v nobeni prometni nesreči (šesti odstavek na list. št. 13 in četrti odstavek na list. št. 15 spisa). Sodišče prve stopnje se je tako po mnenju pritožbenega sodišča nepravilno oprlo pri oceni osebnosti storilca in njegovega obnašanja po storjenem prekršku zgolj na izražanje nekritičnosti do storjenega prekrška in občutka krivičnost zaradi obsodbe za prekršek vožnje pod vplivom alkohola. Po prepričanju pritožbenega sodišča bi moralo prvostopenjsko sodišče namreč v zvezi s temi okoliščinami tudi zaslišati storilca, zlasti glede na to, da v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah v zadevi PR 385/2011 storilec ni bil pripravljen odgovarjati na vprašanja sodišča in se je skliceval le na vloženi pisni zagovor. Tako storilec v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi ga sodišče prve stopnje glede na navedbe v njegovi vlogi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo zaslišati preden je odločilo o njegovem predlogu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče v prvi vrsti zaslišati storilca v zvezi z okoliščinami in dejstvi, ki vplivajo na odločitev o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter po opravljenem zaslišanju ponovno oceniti, ali osebnosti storilca, njegovo prejšnje življenje, obnašanje po storjenem prekršku, stopnja njegove odgovornosti za prekršek in okoliščine v katerih je prekršek storil, utemeljujejo ugoditev storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in obstoj pričakovanja, da storilec prekrškov ne bo ponavljal. Posebej bo moralo prvostopenjsko sodišče pri tem upoštevati tudi pogostost storitve prekrškov, torej čas med storjenima prekrškoma, število storjenih prekrškov, okoliščine, v katerih sta prekrška bila storjena (kraj in čas storitve ter konkretna stopnja ogrožanja varnosti cestnega prometa).